S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Dvorec Dornava

Uradna oznaka: Dornava – Dvorec Dornava
Avtor: Jožef Hueber
Dvorec Dornava s parkovnim kompleksom in iluzionistično poslikavo viteške dvorane je največji baročni dvorec v Sloveniji.

Opis

Visokobaročni dvorec s parkom stoji na Ptujskem polju, med naseljem Dornavo in reko Pesnico.

Današnjo stavbo je po požaru leta 1695, okrog leta 1700 oziroma pred letom 1708, po naročilu grofa Franza Antona Sauerja postavil neznan italijanski arhitekt. Starejši in manjši dvorec so pri tem bodisi podrli bodisi vključili v novo stavbo.

Po naročilu grofa Jožefa Tadeja Attemsa pa je v letih 1753–1755 štajerski deželni stavbni mojster Jožef Hueber pročelje dvorca preoblikoval, pri čemer se je zgledoval pri delih dunajskega arhitekta Hildebrandta. Pritličje je rusticirano, zgornji nadstropji pa sta s pilastri členjeni v trinajst polj. Osrednja os fasade je poudarjena s tridelnim portalom z balkonom in trikotnim zaključkom. Hueber je prizidal tudi nižji, enonadstropni dvoriščni krili s stolpiči ter povečal in uredil park.

Pomembna je tudi notranjščina. Iluzionistična poslikava glavne dvorane je datirana z letnico 1708, avtorstvo pa ostaja odprto; domnevno je dvorano poslikal štajerski slikar Johann Caspar Waginger. Na stropu je upodobljen prizor, v katerem na Olimpu Atena in Venera sprejemata Herkula. Dopolnjujejo ga alegorije štirih celin, štirih letnih časov ter štirih Herkulovih junaških dejanj.

Od leta 1597 je bila lastnik posestva rodbina Herberstein, od leta 1666 rodbina Sauer, od leta 1737 rodbina Attems in od okrog leta 1880 rodbina Auersperg. Po drugi svetovni vojni je bil v njem do leta 2002 dom za duševno prizadete otroke in mladino, nova vsebina stavbe pa za zdaj še ni določena.

Strokovne reference in viri

  • Ciglenečki, M. (ur.) 2003: Dornava: Vrišerjev zbornik. Ljubljana. [COBISS-ID 123735296]
  • Lipoglavšek, M. 1996: Baročno stropno slikarstvo na Slovenskem. Ljubljana. [COBISS-ID 58961152]
  • Sapač, I (ur.) 2007: Arhitektura 18. stoletja na Slovenskem: obdobje zrelega baroka. Ljubljana. [COBISS-ID 232275456]
  • Stopar, I. 1990: Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. Knj. 1, Območje Maribora in Ptuja. Ljubljana. [COBISS-ID 21858560]
  • Weigl, I. 2003: Risba poznobaročnega dvorca in vrtovi v Dornavi. Zbornik za umetnostno zgodovino. n.v. 39, 274–279. Ljubljana. [COBISS-ID 512492415]
  • Šumi, N. 1969: Baročna arhitektura. Ljubljana. [COBISS-ID 23408897]

Avtor zapisa

Rebeka Vidrih (Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Predlog citata

Vidrih, R. 2010: Dvorec Dornava. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/438-dvorec-dornava.

Komentarji

26. april 2014, 10:32

O dvorcu

18. januar 2018, 17:21

RAJKO O TAKO JE BILO PA MOJEMU HRČKU IME IN ŠE BODI BOLJ NATANČEN DARLIN.

09. februar 2018, 15:08

PROSIM FOLK ALI VAS NIČ NE ZANIMA KASTELOLOGIJA.SRAMOTA.

Komentiraj