S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Mlin in žaga venecijanka v Pustem Gradcu

Sinonimi: Klepčev mlin in žaga
Mlin in žaga venecijanka sta najbolj gorvodna v nizu vodnih objektov, ki so nekoč delovali na reki Lahinji.

Opis

Kljub temu, da ima Lahinja majhen padec in se na svoji dobrih 33 km dolgi poti do sotočja s Kolpo spusti za vsega 19 metrov, je ob njej včasih delovalo kar osem mlinov. Ker ni prodonosna, je jezovom in mlinom prizanašala tudi med večjimi nalivi. Ker reka teče v ozki dolini, jo je bilo razmeroma lahko zajeziti in vodo speljati na mlinsko kolo. To je storil tudi gospodar mlina v Pustem Gradcu, ki stoji tik za iztokom iz slikovitega okljuka na skrajnem severnem robu Krajinskega parka Lahinja.

V Beli krajini pravijo mlinom "málenca", v narečnem okolju Dragatuša, kamor spada tudi Klepčev mlin, pa "málenica". Klepčeva malenica je bila v zdajšnji obliki zgrajena okrog leta 1900, čeprav je s starih katastrov moč razbrati, da je bila mlinarska dejavnost na območju Pustega Gradca živa že veliko prej. Mlin sprva ni bil Klepčev, saj je bil njegov gospodar gospod Jurij Radovič. Zanj je od svojega petnajstega leta delal Anton Klepec, sicer vaščan Belčjega Vrha. Po svoji smrti mu je Radovič mlin tudi zapustil, saj sam ni imel potomcev.

Mlin je inovativno zasnovan. Kolesa so namreč spravljena v posebnem lesenem ohišju v samem mlinu, kar je pozimi preprečevalo, da bi se na njih nabiral led. Zato so lahko v njem mleli tudi pozimi. V mlinu je nekdaj delovalo pet mlinskih koles na vodni pogon. Voda je v poslopje prihajala po dveh vzporednih žlebovih. Na mlinsko kolo je bila vezana tudi žaga venecijanka, zgrajena leta 1914. Pod podom žage so nameščeni dobro ohranjeni jermenski pogoni, ki so poganjali kronsko in tračno žago. Posebnosti mlina in žage sta, da za obratovanje oba koristita isti vodni tok, mletje in žaganje pa sta mogoča tudi ob nizkem vodostaju.

Čeprav je Anton Klepec slovel kot eden najboljših mlinarjev v Beli krajini, je bilo posla čedalje manj. Ljudje so sprva pričeli mleti moko v valjčnih mlinih, kjer je bila storitev opravljena hitreje. Sčasoma se je vse več ljudi začelo zaposlovati zunaj kmetijskega sektorja, jedli pa so le še pekov kruh, za katerega so moko mleli električni mlini. Leta 1975 sta mlin in žaga skoraj popolnoma nehala obratovati, danes pa sta obnovljena in občasno tudi v pogonu, zlasti za turistični namen.

Z mlinom pa je povezana še ena zanimivost. Mlinsko kolo je namreč leta 1944, ko je bil v Dragatušu glavni štab NOV (narodnoosvobodilne vojske), poganjalo dinamo in tako Klepčev mlin je postal prva partizanska elektrarna v teh krajih.

Strokovne reference in viri

  • Ivanovič, M. 2008: Krajinski park Lahinja - širše zavarovano območje. Bela krajina in Krajinski park Lahinja, 25–42. Ljubljana. [COBISS-ID 38330466]
  • Kramarič, J. 2007: Mlinska kolesa so obstala : mlini in žage ob Lahinji in Dobličici. Črnomelj. [COBISS-ID 15025554]

Avtor zapisa

Tajan Trobec (Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Predlog citata

Trobec, T. 2010: Mlin in žaga venecijanka v Pustem Gradcu. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/44-mlin-in-zaga-venecijanka-v-pustem-gradcu.

Komentiraj