S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Politika zasebnosti

Grad Gewerkenegg

Uradna oznaka: Idrija - Grad
Grad Gewerkenegg je bil sprva namenjen skladiščenju živega srebra in žita, pozneje pa je bila v njem uprava idrijskega rudnika. Danes je grad sedež Mestnega muzeja Idrija in glasbene šole.

Opis

Grad Gewerkenegg je bil sezidan med letoma 1522 in 1533, sprva kot skladišče za živo srebro in žito, pozneje pa so ga več kot 400 let uporabljali kot upravno stavbo idrijskega rudnika. Zdaj imata v njem prostore glasbena šola in Mestni muzej Idrija, v manjši meri ga zasedajo tudi gostinski in trgovski lokal.

Na prvi pogled se zdi ime gradu Gewerkenegg zelo nenavadno za Slovenijo, vendar ga je mogoče smiselno razložiti. Grad je postavila Ahacijeva družba rudarskih podjetnikov, imenovana »Die Herren und Gewerken der neuen Gab zu st. Achatzen«. Beseda Gewerke v nemščini pomeni rudar, delničar pri rudarskem podjetju ali družabnik. Med najpremožnejšimi delničarji v omenjeni Ahacijevi družbi pa je bila močno zastopana znana plemiška družina Egg, katere ime se je znašlo v imenski končnici.

Grad s tremi vogalnimi stolpi in enim čelnim stolpom z uro so strateško postavili na vzpetino nad hudourniško Nikovo, ki ga je ščitila z južne in zahodne strani. S severne strani so grad zavarovali z globokim umetnim jarkom in dvižnim mostom. Strateška pozicija je bila pomembna predvsem v obdobju turških vpadov na slovensko ozemlje. Takratna podoba gradu je bila predstavljena v Slavi vojvodine Kranjske iz leta 1689. Pozneje, sredi 18. stoletja, so grad prenovili v baročnem slogu. Uredili so arkadno dvorišče in stene poslikali z okrasnimi freskami. S postopnim zapiranjem rudnika je tudi grad Gewerkenegg začel izgubljati vlogo in pomen. Po izselitvi rudniške uprave je postal precej zanemarjen, poleg tega je bil poškodovan v drugi svetovni vojni. Konstrukcijo gradu je dodatno načela lesna goba, ki je v sedemdesetih letih 20. stoletja močno poškodovala lesene strope.

V osemdesetih letih 20. stoletja so v gradu začeli z obsežnejšimi konzervatorskimi in vzdrževalnimi deli. Pri tem je sodeloval Zavod za spomeniško varstvo iz Nove Gorice, ki je izdelal konservatorski program, predvidel faze obnove, način sanacije in skupaj z muzealci predvidel namembnost prostorov. Pod okriljem Mestnega muzeja Idrija so grad temeljito statično sanirali, uredili večino notranjih prostorov in obnovili njegovo zunanjost. Z grajskega dvorišča so umaknili stare rudniške stroje in jih preselili v Jašek Frančiške, s čimer je grajsko dvorišče zaživelo v novi luči. Odprli so zastekljene arkade v prvem nadstropju in rekonstruirali freske iz 18. stoletja. Dvorišče je dobilo novo podobo s tlakom, ki spominja na velikansko gmoto rude, in kamnitim vodnjakom, ki je podoben originalnemu. S prenovo je muzej pridobil primerne prostore za sodobno zasnovane muzejske razstave, glasbena šola primerne prostore za delovanje, mesto Idrija pa kakovosten prostor, primeren za različne kulturne prireditve.

Leta 2001 je bil objekt proglašen za spomenik državnega pomena.

Strokovne reference in viri

  • Bavdaž, M., Čar, J., Kavčič, J., Pelhan, E. 1999: Ob Rakah : po poti idrijskih naravoslovcev. Idrija. [COBISS-ID 104973312]
  • Leskovec, I., Peljhan, M. 2009: Idrija: Zgodba o petstoletnem srebrnem studencu. Idrija. [COBISS-ID 248673792]

Opombe

Opis je nastal v sklopu EU projekta Cherplan: Enhancement of Cultural Heritage Through Environmental Planning & Management http://www.cherplan.eu/

Avtor zapisa

Maruša Goluža (Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Goluža, M. 2013: Grad Gewerkenegg. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/472-grad-gewerkenegg.

Komentiraj