Mariborski mestni grad

Opis

Leta 1478 so ob SV vogalu mestnega obzidja začeli graditi upravni dvor, ki so ga na S naslonili na mestno obzidje. To je bila enostavna masivna stavba z debelimi zidovi. V SV vogalu mestnega obzidja so v času turških obleganj (v letih od 1555 do 1562) na mestu starejšega obrambnega stolpa zgradili renesančno utrdbo (grajska bastija).

Leta 1655 je bila zgrajena manjša kapela ob jugozahodnem vogalu, med letoma 1747 in 1749 pa baročno stopnišče na zahodni strani gradu. Z dograditvijo viteške dvorane in štirih vogalnih stolpičev je nastal bogat baročni grad.

Vzhodno krilo grajskega poslopja je navzven obrnjeno na Trg svobode, navznoter pa na grajsko dvorišče. Nosilno konstrukcijo sestavljajo zidovi, ki so pretežno kamniti, deloma mešani iz kamna in opeke. Stropne konstrukcije nad pritličjem so ravne - bodisi lesene, bodisi novejše armiranobetonske. Nad muzejskimi prostori v mezzaninu so kotanjasti opečni oboki, nad arkadnim hodnikom v nadstropju pa leseni stropovi.

Najstarejše zahodno krilo je z baročnim stopniščem, kapelo in arkadnim hodnikom obrnjeno na Grajsko ulico. Baročno stopnišče, ki povezuje pritličje in nadstropje, je bogato s kipci in štukaturami. Nosilni zidovi in stebri so pretežno kamniti in deloma mešani. Stropne konstrukcije nad pritličjem in mezzaninom so opečni oboki, ki so bodisi eliptične bečvaste, bodisi križne oblike. Bečvasti oboki imajo v območju odprtin in stebrov vsečne čepice. Nekateri oboki imajo natezne vezi, ki so vidne v notranjosti (slika 5), njihova sidrišča pa na pročeljih (slika 6). Nekatera ostala sidrišča na pročeljih kažejo na prisotnost zidnih vezi. Nad viteško dvorano v nadstropju je dragocen zrcalno obokan baročni strop z leseno konstrukcijo in lesenim opažem. Nad ostalimi prostori v nadstropju so stropne konstrukcije polnotramovne lesene. Pri teh so stropniki na sredini razpetin obešeni na dodatne lesene nosilce, ti nosilci pa so podprti s prečnimi zidovi v nadstropju.

Južno in severno krilo sta vezni krili, njuni nosilni konstruciji sta podobni kot v daljših krilih. Severno krilo je na vzhodnem delu podkleteno, poleg pritličja ima eno oziroma dve nadstropji.

Utrdba na severovzhodnem vogalu je klinaste štirikotne tlorisne oblike. Poleg pritličja, ki je nekoliko nad dvoriščem, ima tudi nadstropje. Nosilna konstrukcija je podobna ostalim, pri čemer so obodni zidovi v pritličju debeli tudi več kot 3 m.

Strešne konstrukcije nad posameznimi trakti so lesene dvokapnice in štirikapnice, krite z opečnimi bobrovci.

Pred zadnjo prenovo je bil grad leta 2000 pregleda in preiskan, obremenitve njegove nosilne konstrukcije pa računsko analizirane. Na osnovi ugotovitev so bila izdelana priporočila za sanacijo poškodb in utrditev konstrukcije.

Strokovne reference in viri

• - 2007: Mariborski grad. Maribor. [COBISS-ID 59950593]
• Curk, J. 1986: Gradovi na Slovenskem. Ljubljana. [COBISS-ID 20569601]
• Lutman, M., Srpčič, J. 2000: Pregled in preiskave nosilne konstrukcije ter analiza nosilnosti in potresne odpornosti objekta Pokrajinski muzej Maribor. Elaborat. Ljubljana. [COBISS-ID 557671]

Avtor zapisa

Marjana Lutman (Zavod za gradbeništvo Slovenije)

Predlog citata

Lutman, M. 2010: Mariborski mestni grad. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/347-mariborski-mestni-grad.