S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Grad Rajhenburg

Uradna oznaka: Brestanica - grad Rajhenburg
Grad Rajhenburg leži južno pod naseljem Brestanica v bližini Krškega in je sedež muzejske enote Muzeja novejše zgodovine iz Ljubljane.

Opis

Grad Rajhenburg je eden izmed najstarejših grajskih objektov v Sloveniji. Nahaja se južno pod naseljem Brestanica v občini Krško, nad izlivom potoka Brestanica v Savo, in sicer na nadmorski višini 241 metrov. Stoji na razglednem pomolu, severno nad Savo.

Kraj se v pisnih virih prvič omenja leta 895, ko je na grajskem griču stala trdnjava, ki je bila kasneje porušena. Grad je bil med leti 1130 in 1147 na novo pozidan na pobudo salzburškega škofa Konrada, ki je nanj poslal ministerialno rodbino, ki je sprejela ime Rajhenburška. Ob vznožju gradu Rajhenburg in blizu savskega brega se nahaja spodnji grad Turn, ki naj bi ga Rajhenburški dali postaviti v visokem srednjem veku. Usoda spodnjega gradu je danes negotova. Pred nekaj leti so pozidali njegov zgornji del in naredili novo streho, da bi ga zaščitili pred propadanjem.

V 17. stoletju je rodbina Gallenstein vplivala na izoblikovanje dokončne podobe gradu Rajhenburg, ki se je ohranila do danes. Menihi trapisti iz Francije so leta 1881 grad kupili in preuredili v samostan. Ukvarjali so se s številnimi dejavnostmi. Najbolj znani so bili po izdelovanju sira (trapist) in industrijski proizvodnji čokolade in likerjev. Imeli so svojo elektrarno, tiskarno in že leta 1896 tudi telefon. Na gradu so prebivali do konca aprila 1941, ko so ga zavzeli Nemci in preuredili v preselitveno taborišče za izgon Slovencev. Grajski prostori so bili namenjeni za pisarne in bivališče štaba, izgnanci so prebivali v hlevih oziroma v lesenih barakah. Iz tega taborišča so v izgnanstvo napotili 45.000 Slovencev. Spomladi 1942 so taborišče ukinili, v gradu pa so naredili prostor za druge nacistične ustanove in urade. Po koncu druge svetovne vojne je bil grad nacionaliziran, tedanja uprava za notranje zadeve pa ga je preuredila v zapor za ženske. Junija 1948 je grad postal eden izmed petih tako imenovanih kazensko poboljševalnih domov na slovenskem območju. Tam so zapornice odslužile kazen s prisilnim delom, kar so odpravili leta 1951. Po letu 1966 so bili zapori v gradu ukinjeni. Od leta 1968, ko so na gradu postavili muzejsko razstavo Slovenski izgnanci med drugo svetovno vojno, ki so jo pripravili pod vodstvom Toneta Ferenca, se je grad postopno spreminjal v muzejski objekt. Danes predstavlja sedež muzejske enote Muzeja novejše zgodovine iz Ljubljane. Na gradu si lahko ogledamo tri stalne razstave. Razstava o slovenskih izgnancih prikazuje nemške težnje po slovenskem ozemlju, nemško raznarodovalno politiko, preselitvena taborišča ter izgon Slovencev v Srbijo, na Hrvaško in v Nemčijo, življenje v izgnanstvu in vrnitev izgnancev v domovino. Razstava o političnih zapornikih in internirancih prikazuje okupatorjev teror na slovenskem ozemlju, zapiranje v zapore in mučenje ter pobijanje in izgon v koncentracijska taborišča. Razstava o trapistih pa prikazuje ustanovitev reda v Franciji ter njihov prihod in življenje v Rajhenburgu. Poleg teh razstav je prikazana tudi zgodovina gradu.

Oktobra leta 2004 je grad prešel v last občine Krško, ki je zanj pripravila program celovite obnove, ki še čaka na realizacijo. V sklopu obnove grajske stavbe so predvidene tudi prenove muzejskih zbirk in nove postavitve obstoječih razstav, pripravljajo pa tudi postavitev razstave terorja, kjer bo predstavljeno delovanje povojnih zaporov na gradu. Decembra 2007 je občina Krško predala upravljanje gradu Kulturnem domu Krško, ki na gradu organizira različne prireditve. V poletnih mesecih potekajo prireditve pod naslovom Poletje na gradu Rajhenburg. Na gradu se nahaja tudi Galerija samorastnikov, kjer gostijo občasne razstave umetnikov, v pritličju pa sta Galerija vin iz vinorodne dežele Posavja ter zasebna likovna galerija.

Strokovne reference in viri

  • Ferenc, T. 1971: Muzej slovenskih izgnancev v Brestanici. Maribor. [COBISS-ID 3333121]
  • Fürst, I. 1998: Muzej političnih zapornikov, internirancev in izgnancev Brestanica. Muzej novejše zgodovine: 1948-98: Zbornik. Nataša Urbanc, ur. Str.33-38. Ljubljana. [COBISS-ID 141164]
  • Mikola, M. 2006: Dokumenti in pričevanja o povojnih delovnih taboriščih v Sloveniji. Ljubljana Ministrstvo za pravosodje RS. [COBISS-ID 228973312]

Avtor zapisa

Eva Batista (Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Komentiraj