S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Delavska kasarna na Jesenicah

Uradna oznaka: Jesenice - Delavska kasarna
Sinonimi: Kasarna
Delavska kasarna, ki leži na severozahodnem delu Jesenic, v jedru nekdanjega fužinarskega in stanovanjskega naselja Stara Sava, predstavlja začetek gradnje delavskih stanovanj na notranjeavstrijskem območju.

Opis

Delavska kasarna na Jesenicah je kulturni in zgodovinski spomenik, ki se nahaja na skrajnem severozahodnem delu Jesenic, in sicer na nadmorski višini 565 metrov. Stoji na vzhodni strani nekdanjega fužinarskega in stanovanjskega naselja Stara Sava, ki je zaščiteno kot tehniški spomenik. Osrednji del Stare Save so sestavljali fužinski in drugi objekti: Bucellini-Ruardova graščina z ekonomijo in grajskim vrtom, Cerkev Marijinega vnebovzetja, kasarna, plavž, ki je prenehal z delovanjem leta 1897, »pudlovka«, vodne rake, zračno skladišče za lesno oglje (»kolpern«) ter mlin in žaga.

Kasarna je poznobaročna stavba iz 18. stoletja, ki je oblikovana v podolžno enonadstropno in večosno poslopje s tremi vhodi in z organizirano tlorisno razporeditvijo z nizom stanovanjskih celic. Njena postavitev je zaokrožila gradnjo tipičnega fužinarskega naselja z upravno stavbo, železarskimi napravami, cerkvijo in delavskimi stanovanji. Predstavlja večji stanovanjski blok z delavskimi stanovanji, ki sodi med najstarejše ohranjene primere skupnih delavskih stanovanj pri nas. Stanovalci so to stavbo imenovali »kosarna«. Po ustnem izročilu naj bi stavba dobila ime kasarna zato, ker so v njej občasno bivali Napoleonovi vojaki.

Stavbe, ki so se ohranile na Stari Savi, kot je kasarna, so bile leta 1984 zaščitene kot kulturni spomeniki in tedaj so jih začeli obnavljati pod strokovnim vodstvom Zavoda za Varstvo Naravne in Kulturne Dediščine Kranj. Sočasno so domačini sami izoblikovali zamisli o ureditvi okolice fužine v parkovne površine, ki bi povezale reko Savo in obnovljene fužinarske stavbe z mestnim jedrom Jesenic. S spomeniškovarstveno obnovo so objekti na Stari Savi prevzeli muzejsko funkcijo in vse bolj postajajo prostor kulturnega trženja. Predstavljajo in dokumentirajo razvoj štiristoletnega predindustrijskega železarstva, ki se je konec 19. stoletja v svoji odrasli dobi, z novimi tovarniškimi obrati, razpotegnilo vzdolž doline.

Leta 2005 je Gornjesavski muzej Jesenice odprl razstavo v prenovljeni kasarni. Takrat je bila dokončana rekonstrukcija delavskega stanovanja iz tridesetih oziroma štiridesetih let 20. stoletja, ki prikazuje bivalno kulturno in način življenja železarskih družin. V veži rekonstruiranega stanovanja so uredili stalno etnološko zbirko z dvema razstavnima panojema in etnološkimi eksponati, kjer se nahaja tudi prostor za občasne razstave, otvoritve ter projekcije filmov. Pred kasarno in v njej je prostor za številne in raznovrstne prireditve: prireditev otroških iger, poletna noč, kino predstave, koncerti na prostem, gledališke predstave, nastopi pihalne godbe, prireditve ob nekaterih cerkvenih praznikih, teden dni trajajoča prireditev – oratorij za otroke na trgu pred kasarno in podobno. V razstavnem prostoru rekonstruirane kuhinje, kjer v delujočem zidanem štedilniku včasih tudi zakurijo, so se skozi leta odvijale etnološke oziroma pedagoške delavnice za osnovnošolsko mladino: priprava delavske ječmenove kave, cvrtje pustnih mišk, likanje … Ambient delavskega stanovanja so uporabili pri snemanju slovenskega dokumentarno igranega filma RTV o Angeli Boškin – prvi medicinski sestri v Sloveniji. Leta 2008 so ta film premierno predstavili v kasarni.

V prihodnosti načrtujejo obnovo »kolperna«, prav tako objekta na Stari Savi, ki bo namenjen kulturnim in protokolarnim potrebam mesta. Občina Jesenice se je v zadnjem času zavzela za preureditev Stare Save v urejeno urbano središče mesta, ki bi se povezovalo s preostalim delom mesta. Zato snujejo gradnjo pokrite tržnice pod nekdanjo železarsko halo, ki naj bi bila zgrajena do leta 2011. Tako bi oživili opuščeno območje Stare Save, kjer se je konec 19. stoletja začelo intenzivno propadanje fužinarskih stavb. V 20. stoletju je bil ta proces pospešen zaradi širitve železarne in posledične pozidave nekdanjega graščinskega in mestnega parka Hrenovice.

Strokovne reference in viri

Avtor zapisa

Eva Batista (Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Predlog citata

Batista, E. 2010: Delavska kasarna na Jesenicah. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/48-delavska-kasarna-na-jesenicah.

Komentiraj