S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Pečenevka

Uradna oznaka: Pečenevka
Sinonimi: Pečenjevka
Občasno ponorno brezno na južnem pobočju Gorjancev, severno od naselja Krašnji Vrh.

Opis

Pečenevka je ponorno brezno, nastalo v zgornjejurskih svetlosivih apnencih. Spada k ponornemu delu kontaktnega krasa, kjer se stekajo vode potoka Jamnik, ki priteče z zgornjekrednih flišnih plasti (Pleničar in Premru 1977). Potok Jamnik sprva ponika v Mlinški jami, ob visokih vodostajih pa priteka vse do brezna Pečenevka, kjer v slikovitem slapu pada več kot 50 metrov globoko (Hudoklin 1992).

Brezno Pečenevka je z 230 metri rovov najdaljša in z 98 metri globine najgloblja kraška jama v zaledju Metliškega Obrha. Člani Društva za raziskovanje podzemskih jam Ljubljana so ga prvič obiskali že leta 1941. Vhodno brezno se odpira na nadmorski višini 427 metrov in se je razvilo ob lokalnem prelomu. Mogočen vhod je dolg več kot 40 metrov in širok okrog 15 metrov. Spušča se v več kot 50 metrov globoko brezno. Stene vhodnega brezna so povsem prekrite z velikimi zaplatami mahu, dno pa je posuto s podornimi skalami in kamenjem. Na jugovzhodni strani brezna se na dnu odpira več kot 5 metrov visok prehod v njegovo nadaljevanje. Tudi tu so rovi razviti ob prelomu, po tleh pa prevladujejo prodniki in podorno kamenje. Na stropu so ponekod zagozdena suha debla, ki pričajo o moči vode, ki ob obilnem deževju drvi skozi ponor. Na približno polovici objekta se rovi zožijo in ponekod znižajo na 1 meter višine, dokler v zadnjem zavoju ne dosežejo globine 98 metrov. Ponorna voda brezno vseskozi spreminja, saj se posamezni prehodi po visokem deževju odpirajo in zapirajo, tako da je v objektu še vedno nekaj možnosti za nadaljevanje raziskav. Slovenski in hrvaški jamarji v breznu Pečenevka občasno izvajajo učenje plezalnih jamarskih tehnik in organizirajo raziskovalne tabore (Tičar 2012). Mimo brezna vodi tudi markirana planinska pot, po kateri se pohodniki iz Metlike podajo na Krašnji vrh.

Strokovne reference in viri

  • Hudoklin, A. 1992: Slap v breznu Pečenevka. Proteus 54-8, 304‒306. Ljubljana.
  • Pleničar, M., Premru, U. 1977: Tolmač osnovne geološke karte za list Novo mesto. Ljubljana.
  • Tičar, J. 2012: Pečenjevka. Dolenjski kras 6, 126‒130. Novo mesto.

Avtor zapisa

Jure Tičar (Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Tičar, J. 2017: Pečenevka. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/508-pecenevka.

Komentiraj