S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Bloščica

Sinonimi: Blatnica (v zgornjem toku)
Dolina potoka Bloščice s pritoki od izvirov do ponorov na Bloški planoti.

Opis

Bloščica je kraška reka, ki izvira in ponika na Blokah – prek 700 m nad morjem ležeči skledasti planoti, ki jo z vseh strani obkrožajo približno za 100 do 200 m višje vzpetine, med katerimi je več nižjih prehodov. Površinski tok Bloščice je omogočila triasna dolomitna matična podlaga, ki je precej bolj vododržna od apnenčaste.

Bloščica se napaja z več manjšimi potočki med Zakrajem in Runarskim, ki imajo povirja prav tako na dolomitnem vododržnem svetu. V zgornjem toku jo domačini imenujejo Blatnica, saj priteče iz blat, kar je med drugim tudi staro ime za barje. Potok sprva teče po vzhodni strani planote v značilni dinarski smeri proti severozahodu, pri Šivčah pa ostro zavije ter nadaljuje svoj tok proti jugu in tako pri Velikih Blokah že doseže zahodni del planote. Tam ob običajnem vodostaju tudi ponikne, ob višjem vodostaju pa svoj površinski tok podaljša po sicer suhi strugi mimo Nove vasi do Fare, kjer se razlije in le počasi ponika v podzemlje. Ponore na Bloški planoti domačini imenujejo "požrhi". Z barvanjem so ugotovili, da voda od ponorov teče podzemeljsko proti Križni jami, v izvire Žerovniščice ter v Stebrški obrh na vzhodnem robu Cerkniškega polja.

Bloščica ima zelo majhen strmec, zaradi česar so za celoten tok značilni številni okljuki, ki so ponekod tako izraziti, da se struga po več kot sto metrov dolgi pentlji ponovno približa gorvodno ležeči strugi na vsega nekaj metrov. Majhen strmec vpliva tudi na počasnejši odtok vode. V dolini Bloščice so tako ob povirjih njenih pritokov številna manjša močvirja, ki včasih prehajajo v nizka barja in mokrotne travnike grezulje in črnega šaša (Scheuchzerio-Caricetea fuscae) ter srhkega šaša (Caricetum davallianae) z redkimi ali ogroženimi rastlinskimi vrstami, kot so: dolgolistna rosika (Drosera anglica), okroglolistna rosika (Drosera rotundifolia), pisana preslica (Equisetum variegatum), bolšji šaš (Carex pulicaris), poletna škrbica (Spiranthes aestivalis), mešinka (Utricularia minor), močvirski grint (Senecio paludosus), transilvanska prstasta kukavica (Dactilorhiza maculata subsp. Transsilvanica). V mlakah blizu vasi Kramlje je tudi nahajališče pupkov (Triturus alpestris, T. cristatus, T. Vulgaris). Močvirni svet ob vodotoku je zavarovan v okviru Nature 2000, saj predstavlja domovanje številnim metuljem, kačjim pastirjem, žabam, pticam itd.

Površina celotnega porečja Bloščice znaša približno 25 km2. Vzdolž svojega toka prejme številne manjše pritoke, izmed katerih je verjetno najzanimivejši Mežnarjev studenec, ki izvira pod cerkvijo sv. Miklavža v bližini vasi Ulovka. Znan je po tem, da njegov pretok na nekaj minut niha. Izvir takega tipa imenujemo zaganjalka. Le nekoliko gorvodno od omenjenega studenca se Bloščica v bližini Šivč močno približa porečju sosednje, nižje ležeče Cerkniščice, od katerega jo loči le okoli 200 m širok ter 10 metrov visok neizrazit razvodni hrbet. Iz doline se z zadenjsko erozijo približuje Bloščici manjši potoček, ki jo bo morda v daljni prihodnosti pretočil v Cerkniščico.

Strokovne reference in viri

  • Meze, D. 1984: Poplavna področja na Blokah. Geografski zbornik 23, 273–301. Ljubljana. [COBISS-ID 10574125]
  • Novak, D. 1966: Zaganjalke. Varstvo narave 5, 15–28. Ljubljana. [COBISS-ID 10317613]
  • Peterlin, S. 1983: Naravoslovni sprehod ob Bloščici. Proteus 45-8, 291–294. Ljubljana. [COBISS-ID 12306477]
  • Skoberne, P., Peterlin, S. 1991: Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije. 2. del, osrednja Slovenija. Ljubljana. [COBISS-ID 424015]

Avtor zapisa

Tajan Trobec (Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Predlog citata

Trobec, T. 2010: Bloščica. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/56-bloscica.

Komentiraj