S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu

Uradna oznaka: Gornji Grad – Cerkev sv. Mohorja in Fortunata
Avtor: Matija Perski
Visokobaročna nekdanja druga stolnica ljubljanske škofije z vzvalovano oblikovano zunanjščino in notranjščino.

Opis

Visokobaročna nekdaj samostanska in danes župnijska cerkev se nahaja v kraju Gornji Grad na Štajerskem. Leta 1140 ustanovljeni benediktinski samostan je leta 1461 prešel v last novoustanovljene ljubljanske škofije. Romanska slopna bazilika z gotskim prezbiterijem, ki je bila v tistem času največja cerkev na Slovenskem, je postala sostolnica, torej druga rezidenca ljubljanskih škofov. Škof Krištof Ravbar je dal v začetku 16. stoletja cerkev in samostan obdati z obzidjem. Od vsega tega pa je ohranjenega zelo malo, saj je dal v 18. stoletju škof Ernest Amadej Attems cerkev in poslopje ukinjenega samostana temeljito prezidati. Po načrtih Matije Perskega, avstrijskega arhitekta, ki se je ustalil v Ljubljani, so najprej, do leta 1751, postavili novo škofijsko rezidenco, reprezentančni dvorec z veliko in v celoti poslikano slavnostno dvorano (v požaru leta 1944 je bil skoraj povsem uničen), nato, v letih 1752-59, pa še novo cerkev. V zasnovi cerkev, ki predstavlja enega ključnih spomenikov visokega baroka na Slovenskem, sledi vzoru ljubljanske stolnice, vendar je gornjegraški prostor mehkeje oblikovan. Vse oblike dvopolne dvorane s kapelami, visoko ovalno kupolo nad križiščem s prečno ladjo in štirikotnim prezbiterijem so zaobljene in valovijo. Stenski slopi, sestavljeni iz pilastrov in tričetrtinskih stebrov, so okrašeni z kompozitnimi kapiteli, bogato profiliran venec pa veže prostornino v enotno celoto, ki jo dopolnjuje skupina oltarjev s slikami, ki jih je v letih 1773-75 izdelal avstrijski slikar Johann Martin Kremser-Schmidt. Tudi pročelje je baročno vzvalovljeno: osrednji del je konkavno poglobljen in obdan z dvojnimi pilastri. Iz Ravbarjevega časa sta ohranjena dva pomembna renesančna spomenika, nekdanja oltarna plošča Mučeništvo sv. Andreja, zdaj vzidana v zid ob župnišču, ter Ravbarjev nagrobnik, zdaj vzidan v podkorje, oboje je leta 1527 izdelal avstrijski kipar, ki je deloval v Ljubljani, Ožbalt Kitell.

Strokovne reference in viri

  • Balažic, J. (ur.) 1995: Gotika v Sloveniji. Ljubljana. [COBISS-ID 50703104]
  • Cevc, A. 2001: Freske Casparja Franza Sambacha v Gornjem Gradu. Acta historiae artis Slovenica 6, 123-138. Ljubljana. [COBISS-ID 19321645]
  • Sapač, I. (ur.) 2007: Arhitektura 18. stoletja na Slovenskem: obdobje zrelega baroka. Ljubljana. [COBISS-ID 232275456]
  • Šumi, N. 1961: Ljubljanska baročna arhitektura. Ljubljana. [COBISS-ID 17752321]

Avtor zapisa

Rebeka Vidrih (Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Predlog citata

Vidrih, R. 2010: Cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/78-cerkev-sv-mohorja-in-fortunata-v-gornjem-gradu.

Komentiraj