S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Cerkev Marijinega vnebovzetja v Kopru

Uradna oznaka: Koper - Cerkev Marijinega vnebovzetja
Sinonimi: Stolnica sv. Nazarija
Avtor: Giorgio Massari
Prvotno romanska stolnica z gotsko-renesančnim pročeljem in notranjščino v slogu baročnega klasicizma.

Opis

Stolnica Marijinega vnebovzetja stoji na vzhodni strani glavnega, Titovega trga v Kopru na Primorskem. Od prvotne, še romanske cerkve, ki je bila v obdobju gotike in renesanse večkrat prenovljena in razširjena, so ohranjeni južna stena, zvonik in pročelje. Pročelje je sestavljeno iz dveh delov. Pritličje iz druge četrtine 15. stoletja je oblikovano v slogu beneške gotico fiorito, steno členijo šilasti loki in baldahini s kipi. Nadstropje z renesančnimi kaneliranimi pilastri in okroglim oknom naj bi nastalo v letih 1491-98, lahko pa tudi šele po letu 1745. Pročelje je nenavadno ravno zaključeno in deluje skoraj kot profana palača. Baročno prenovo cerkve so izvedli v treh fazah v prvi polovici 18. stoletja, odločilen pa je bil prispevek vodilnega beneškega arhitekta tega obdobja, Giorgia Massarija, ki je svoj načrt predložil leta 1738. Triladijska dvorana z vrisano prečno ladjo in nekoliko dvignjenim kasnejšim prezbiterijem krožnega tlorisa je precej stroga in skoraj brez okrasja. Stene in slopi, ki delijo prostor, so členjeni s pilastri ter obdani z bogato profiliranim dorskim venčnim zidcem. V notranjščini sta torej kombinirana skoraj že klasicistično oblikovanje arhitekturnih elementov in še vedno baročni ritem arkad. V cerkvi hranijo marmorni nagrobnik sv. Nazarija, koprskega škofa iz 6. stoletja in mestnega zavetnika, ki ga je mestu okoli leta 1350 podarila Beneška republika. Gre za tipično beneško kiparsko delo tega časa, z različnimi datacijami in atribucijami, ki pa je v slovenskem prostoru izjemno. Na sarkofagu leži figura pokojnika v škofovskih oblačilih, stranice pa so reliefno okrašene s figurami papeža Aleksandra, sv. Nazarija in diakona Elije ter s figurami pohabljencev, ki se v upanju na čudežno ozdravitev obračajo k svetniku.

Strokovne reference in viri

  • Balažic, J. (ur.) 1995: Gotika v Sloveniji. Ljubljana. [COBISS-ID 50703104]
  • Mikuž, J. 1980: Stolnica v Kopru. Maribor. [COBISS-ID 5969920]
  • Sapač, I (ur.) 2007: Arhitektura 18. stoletja na Slovenskem: obdobje zrelega baroka. Ljubljana. [COBISS-ID 232275456]
  • Seražin, H. 2004: Massarijeva prenova koprske stolnice. Zbornik za umetnostno zgodovino. n v. 40, 178-220. Ljubljana. [COBISS-ID 513163391]
  • Seražin, H. 2007: Arhitekt Giorgio Massari (1687-1766): sakralna arhitektura na Goriškem, v Furlaniji, Istri in Dalmaciji. Ljubljana. [COBISS-ID 236836096]
  • Šumi, N. 1966: Arhitektura šestnajstega stoletja na Slovenskem. Ljubljana. [COBISS-ID 17908481]
  • Šumi, N. 1997: Arhitektura 16. stoletja na Slovenskem: obdobje renesanse. Ljubljana. [COBISS-ID 67183872]

Avtor zapisa

Rebeka Vidrih (Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Predlog citata

Vidrih, R. 2010: Cerkev Marijinega vnebovzetja v Kopru. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/67-cerkev-marijinega-vnebovzetja-v-kopru.

Komentiraj