S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Politika zasebnosti

Marovškov kozolec

Uradna oznaka: Turiška vas – Kozolec na domačiji Turiška vas 1
V Mislinjski dolini stoji primerek ohranjenega kozolca z oblikovno izredno zahtevnim tlorisom.

Opis

Kozolec, ki je del domačije Marovšek, stoji na nadmorski višini 472 metrov v slovenjegraški kotlini oziroma v Mislinjski dolini. Najdemo ga ob cesti Slovenj Gradec–Velenje, in sicer na severnem robu Turiške vasi, tik ob njem pa poteka tudi t. i. evropska pešpot.

Skoraj dve tretjini Mislinjske doline pokrivajo gozdovi, ki so zagotavljali les kot primarni material, kar se je odrazilo tudi v ljudskem stavbarstvu. Za agrarne kraje doline, kot so Turiška in Tomaška vas, Brda, Golavabuka, Mislinjska Dobrava, Šmiklavž, Podgorje, so značilni tudi dvojni kozolci (»toplarji«). K njihovi številčnosti so prispevali poljedelstvo, živinoreja, geografski položaj, relief in podnebne razmere, ki v večinoma brezvetrno dolino prinašajo jugozahodne vetrove.

Marovškov kozolec je spomenik lokalnega pomena in se nahaja zahodno od Marovškove domačije. Je dvojni vezani kozolec oziroma »toplar«, ki je zasnovan v obliki grškega križa, kar pomeni, da se pod pravim kotom prepletata dva velika toplarja, zato ima ta zgradba štiri enake krake, v vsakem kraku pa sta po dve okni. Streha je somerna dvokapnica, ki je zaključena s polnimi čopi na vseh štirih krakih in krita s skodlami. Slemena so usmerjena v smereh severozahod-jugovzhod in severovzhod-jugozahod, ostrešje pa ima konstrukcijo trapezastega povezja. Pri čelnih straneh in ob stikih krakov so brane mrežene s tramiči, drugod mrežo tvorijo debele, ploščate late. Kozolec je tudi dekorativno bogat in ima številne oblikovne detajle.

Ta kozolec je enkraten primer in je posebnež med ostalimi, saj je eden redkih ohranjenih na svetu s tlorisom v obliki enakokrakega križa. Po nekaterih predvidevanjih naj bi na svetu obstajali samo trije takšni kozolci, ta pa je celo konstrukcijsko in oblikovno najbolj razvit primerek in sodi med izvirne etnološke spomenike, saj je ohranil svojo osnovno funkcijo sušenja in shranjevanja poljščin. Predstavlja del uspešnega kmečkega gospodarstva, ki se ukvarja s hmeljarstvom in je izreden primer pričevanja o človeški ustvarjalnosti na tem območju. Na spomeniku so bile opravljena določena popravila, kot je bila zamenjava strešne kritine, česar se je lastnik Jože Čas lotil po konservatorsko-varstvenih načelih.

Na pomen »toplarjev« na tem območju so skušali opozoriti s projektom Toplarji v Mislinjski dolini. Gre za večletni projekt, s katerim so skušali opozoriti na pomen ohranjanja kulturne dediščine kraja, in sicer predvsem z raziskavo o toplarjih na tem področju. Pri projektu so sodelovali dijaki in učitelji Poklicne gostinske in lesarske šole Slovenj Gradec ter pod mentorstvom Milene Škodnik izdelali raziskovalno nalogo, s katero so evidentirali toplarje in nekatere podrobno opisali. Kasneje so izdelali makete kozolcev, med njimi tudi Marovškovega kozolca, s čimer so želeli popularizirati in promovirati dediščino ljudskega stavbarstva, prav tako pa opozoriti lastnike poslopij na pomen strokovnega vzdrževanja in ohranjanja kozolcev. Makete in fotografije kozolcev so večkrat razstavili, med drugim tudi v tujini na razstavi v Rosenheimu (Nemčija). Cilj projekta je bil tudi nadaljevati z dejavnostmi, s katerimi bi vključili kozolce v turistično ponudbo Mislinjske doline.

Strokovne reference in viri

Avtor zapisa

Dijana Lukić (Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Predlog citata

Lukić, D. 2010: Marovškov kozolec. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/97-marovskov-kozolec.

Komentiraj