S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Zakamnikova hruška

Stara, razvejena in debela hruška ob kmetiji Zakamnik.

Opis

Ob kmetiji Zakamnik raste ena najstarejših hrušk na območju Karavank. Tako starega drevesa ni daleč naokrog. Lastnik njegovo starost ocenjuje na od 300 do 400 let in dodaja, da je hruška, starosti navkljub, še vedno zelena in vsako leto bogato obrodi. Leta 2007 je njen obseg meril 460 centimetrov.

Hruški rečejo »vinca« (moštarca). Včasih so na domačiji iz plodov hrušk pripravili tudi do 300 litrov mošta, danes pa jih namakajo in pridelajo od 10 do 20 litrov žganja. Nekaj hrušk posušijo za krhlje. Informatorka, ki je v Zakamnikih živela 15 let, se spominja, da ji je gospodar omenil, da so neko zimo, ko je bila huda lakota, preživeli le ob suhem sadju. Posušene hruške so na domačiji uporabljali tudi kot nadev za potico. Gospodinja jih je najprej poparila, potem pa zmlela na strojčku za mletje mesa in kot nadev dodala v potico.

Domači so svoje dni v vročih poletnih dneh pod hruško obedovali. Posedli so se na rjuho, v katero so zatlačili nekaj sena. Vsak je dobil žlico, nakar so jedli iz skupne sklede. Poleti si v prijetni hruškini senci še vedno radi odpočijejo. Kljub temu, da se vsako leto odlomi kakšna veja, vrh raste in po besedah lastnika ni bojazni, da bi jo podrl veter. Na hruški je gugalnica, na katero so se hodili ob nedeljah gugat otroci iz Plavškega Rovta.

Na posesti rasteta še dve stari hruški, ki v obsegu merita 180 in 190 centimetrov.

Strokovne reference in viri

  • Razingar I. 2007: Zakamniška hruška (ustni vir). Plavški Rovt.
  • Šmid Hribar M. 2008: Drevo kot dvopomenska dediščina. magistrska naloga. Ljubljana. [COBISS-ID 2319014]
  • Žerjav K. 2007: Zakamniška hruška (ustni vir). Plavški Rovt.

Opombe

Predlagam, da se Zakamniško hruško, ki je pomembna zaradi debeline, nenavadnega habitusa ter etnološke in estetske vrednosti uvrsti med drevesno dediščino.

Avtor zapisa

Mateja Šmid Hribar (Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Šmid Hribar, M. 2010: Zakamnikova hruška. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/121-zakamnikova-hruska.

Komentarji

03. januar 2012, 08:25

Spoštovani!

Sem domačin iz Plavškega Rovta. Opozoriti vas moram, da je ime hruške nekoliko napačno zapisano. Ker se lokacija, kjer hruška stoji, ne imenuje Zakamniki, temveč je to domačija Pri Zakamniku, bi bilo edino pravo ime Zakamnikova hruška. Dodajam tudi, da kmetija ni opuščena, temveč so površine še obdelane, kmetija je tudi stalno poseljena.
Pa še komentar k sliki: gospod I. Razingar, ki je na sliki, ni lastnik hruške, temveč le domačin, ki ima v neposredni bližini hruške počitniško hišico.

Upam, da boste te utemeljene popravke upoštevali in zapis o hruški popravili.

Lep pozdrav!

Klemen Klinar

17. februar 2012, 10:34

Spoštovan!

Hvala za pripombe, ki smo jih upoštevali in popravili zapis. Če imate dodatne informacije o hruški, nam jih prosim sporočite in jih bomo vključili v opis. Prav tako bomo z veselejm dodali morebitno dodatno slikovno/video gradivo.

uredništvo DEDI

Komentiraj