S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Politika zasebnosti

Turška lipa v Komendi

Uradna oznaka: Komenda – Turška lipa
Stara lipa raste nasproti župnijske cerkve sv. Petra v Komendi. Poleg sta tudi Glavarjeva in Osamosvojitvena lipa.

Opis

Na vrhu komendskega klanca, v bližini cerkve sv. Petra, raste najstarejša Komendska lipa, imenovana tudi Turška lipa. Lipa je znotraj votla, vitalni obod (deblo) je razprt, vendar ga skoraj polovica manjka. Še leta 1973 sta Satler in Stele navajala, da je obseg Turške lipe okrog 650 cm. Danes bi Turška lipa v obsegu merila 523 cm, vendar, kot rečeno, del oboda (debla) manjka.

Po presoji Angele Piskernik je bila lipa sredi preteklega stoletja, ko jo je pregledala strokovnjakinja, stara več kot 700 let. Glede na ta podatek Pavlič sklepa, da naj bi bila zasajena v času prihoda vitezov Ivanovcev k sv. Petru na Kranjskem v prvi polovici 13. stoletja.

Leta 1959 so o njej v Slovenskem poročevalcu zapisali, da velja za eno najstarejših in največjih lip v Sloveniji. Vendar je drevo takrat že začelo propadati. Največ škode mu je povzročila gnojnica, ki je deset in več let uničevala drevesne koreninice ter s tem posredno slabila njegovo življenjsko moč. Po drugi svetovni vojni so namreč obe lipi (poleg Turške raste tudi Glavarjeva lipa, od leta 1992 pa tudi Osamosvojitvena lipa) in hlevi pripadli kmetijski zadrugi, ki je med glavnim hlevom in Turško lipo uredila gnojnično jamo. V zvezi s tem Demšar navaja, da sta za preureditev rastišča pri zadružni upravi brez uspeha posredovala dr. Gspan in dr. Piskernikova. Prvi vrhovi so se Turški lipi odlomili že leta 1954, ko jo je prizadel vihar, ki je divjal v noči s 16. na 17. maj (Pavlič, 2002). Hud udarec sta Turški lipi prizadela tudi viharja junija 1962. Zaradi odlomljenih vrhov je nastala odprtina v deblu, ki so jo zabetonirali. Po poročanju Demšarja so betonsko gmoto že čez nekaj let iz debla izrinili novi lipini poganjki. V noči s 17. na 18. januar 1977 je Turška lipa izgubila še en vrh (Pavlič, 2002), tako da sta ji ostala le še dva vrhova, iz katerih poganjajo zdrave veje, ki sestavljajo lepo krošnjo.

Komendske lipe predstavljajo izjemno zanimiv in redek primer, kjer imamo na enem mestu opraviti tako z materialnimi (debelino) kot nematerialnimi (simbolna in spominska pomembnost) vrednotami drevesne dediščine. Lipe, ki so iz različnih časovnih obdobij, med seboj povezujejo različne generacije.

Strokovne reference in viri

  • Demšar V. 1992: Usoda Komendskih lip. Komenda: Breg, Gmajnica, Gora, Klanec, Komenda, Komendska Dobrava, Križ, Mlaka, Moste, Nasovče, Podboršt, Potok, Suhadole, Žeje. Komenda. [COBISS-ID 28304384]
  • Pavlič J. 2002: Naravna dediščina. Občina Komenda: Življenje od kamene dobe do danes (ur. Žerovnik M.), 159–160. Komenda. [COBISS-ID 116171776]
  • Sattler M., Stele F. 1973: Stare slovenske lipe. Celje. [COBISS-ID 8204545]

Avtor zapisa

Mateja Šmid Hribar (Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Šmid Hribar, M. 2010: Turška lipa v Komendi. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/125-turska-lipa-v-komendi.