S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Politika zasebnosti

Župnijska cerkev sv. Jurija v Piranu

Uradna oznaka: Piran - Cerkev sv. Jurija
Sinonimi: piranska »stolnica«
Avtor: Giacomo di Nodari iz Kopra, Bonfante Torre, Giuseppe Manaresi, Andrea Torre, Giovanni Righetti
Na temeljih gotske triladijske cerkve zgrajena dvoranasta cerkev s tempeljskim pročeljem, značilnim za paladijevsko arhitekturo; cerkveni kompleks sestavljajo še prostostoječi zvonik (kampanile) in krstilnica (baptisterij).

Opis

Cerkveni kompleks na vzpetini nad mestom Piran sestavljajo cerkev, prostostoječi zvonik (kampanile) in krstilnica (baptisterij). Župnijska cerkev sv. Jurija (zaščitnik mesta) je pravilno orientirana (prezbiterij je s polkrožno apsido na vzhodu). Ob prezbiterij sta prizidani zakristiji, pravokotna ladja je precej dolga in ima ob straneh razvrščenih šest stranskih oltarjev, ob zahodno steno je prislonjen pevski kor. Fasada s tempeljskim pročeljem s pilastrsko členitvijo in trikotnim čelnim zaključkom odraža vpliv renesančne beneške arhitekture, posebej arhitekta Andrea Palladia. Na podnožju pilastrov, ki jih povezuje kamnit zidec, sta vzidani kamniti plošči z napisi o posvetitvah cerkve leta 1344 in 1637. Prvi napis se navezuje na legendo o čudežnem dogodku, ki se je zgodil leto poprej, ko je nad Piranom divjalo neurje in je mesto pred katastrofo rešil sv. Jurij. Drugi napis zaznamuje obnovo cerkve na začetku 17. stoletja, ki jo je vodil kamnoseški mojster Bonfante Torre iz Benetk. Ob koncu 19. stoletja je cerkev v duhu historicizma (zlasti v notranjščini) prenovil tržaški arhitekt Giovanni Righetti. S pilastri členjeno notranjščino krasijo pomembna kiparska in slikarska dela. Dvoranasti ladijski prostor je pokrit z ravnim lesenim stropom, ki je razdeljen na različno oblikovana polja, v katera so vstavljene baročne oljne slike na platnu, obdane z lesenimi okvirji. Večje so izdelane v barvah, manjše v grizaju (v enakih, rjavih barvnih tonih, ki dajejo vtis reliefov). Med najlepšimi prizori na stropu sta Slava sv. Jurija v centralnem ovalu in Čudež sv. Jurija. Baročni oltarji ob ladijskih stenah so delo beneških kamnoseških delavnic, mojstra Bonfanteja Torreja iz 17. in bratov kiparjev Paola in Giuseppeja Gropelli iz prvih desetletij 18. stoletja; v oltarje vstavljene slike so bodisi sočasne ali pa nekoliko starejše ali mlajše. V obratni smeri urinega kazalca si sledijo oltarji sv. Krištofa, Vernih duš in Karmelske Matere božje na južni ter Roženvenske Matere božje, Imena Jezusovega ter sv. Družine na severni strani. Med kiparskimi deli omenimo vsaj še statično in umirjeno plastiko sv. Nikolaja, ki je bila v nišo na južni steni ladje postavljena leta 1640 ter v smislu razgibanosti njeno nasprotje, skupinsko plastiko sv. Jurij na konju in Marjetica v kamnitem nastavku na severni ladijski steni. To polihromirano (poslikano) in pozlačeno skupino je leta 1677 izrezljal beneški rezbar Giovanni Marija Gasparini. Orgle je leta 1746 izdelal plodovit beneški mojster Petar Nakić (Pietro Nacchini), ki je bil po rodu iz Dalmacije. Sodijo med njegove največje stvaritve na Jadranu in jih odlikuje kakovost ter umetniška in tehnična dovršenost. Sliko Mučeništvo sv. Jurija (po legendi naj bi ga obglavili) je naslikal tržaški slikar Giovannija Pagliarini leta 1844. Sprva je bila namenjena za glavni oltar, a si je naročnik (domnevno zaradi slikarjeve nemoralnosti) premislil in sedaj visi ob severni steni druge pole prezbiterija; gre za največjo tabelno sliko pri nas. Po vzoru zvonika cerkve sv. Marka v Benetkah je bil zvonik dokončan leta 1608. Krstilnica sv. Janeza Krstnika je bila zgrajena v sredini 17. stoletja. Ima osmerokotni tloris, krona jo baročna svetlobnica. V sklopu cerkve je odprt Župnijski muzej sv. Jurija, ki obsega zakladnico, lapidarij in arheološko jamo.

Strokovne reference in viri

  • Bernik, S. 1994: Piran–Pirano. Umetnostni spomeniki. Enciklopedija Slovenije, 8. Ljubljana. [COBISS-ID 17411]
  • Kovač, M. M. 2005: Piran, Sv. Jurij. Ljubljana. [COBISS-ID 222849024]
  • Sedej, I. 1996: Sto najlepših cerkva na Slovenskem. Ljubljana. [COBISS-ID 63122944]
  • Vrišer, S. 1983: Baročno kiparstvo na Primorskem. Ljubljana. [COBISS-ID 7118085]

Avtor zapisa

Simona Kermavnar (Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Kermavnar, S. 2010: Župnijska cerkev sv. Jurija v Piranu. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/154-zupnijska-cerkev-sv-jurija-v-piranu.