S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Dvojno jezero

Uradna oznaka: Dvojno jezero
Sinonimi: Peto in Šesto Triglavsko jezero
Peto in Šesto Triglavsko jezero pod Tičaricama sestavljata Dvojno jezero, saj se ob visoki vodi obe vodni telesi združita.

Opis

Jezeri v spodnjem delu Doline Triglavskih jezer sta nastali na stiku značilno rdečkasto obarvanih skrilavo-peščenih jurskih kamnin in kompaktnih triasnih apnencev. Ob visokem vodostaju, najpogosteje spomladi, se jezeri združita. Vzhodno od jezer je morenski hrbet, ki Dvojno jezero varuje pred zasipavanjem melišč izpod sedla Štapce. Ledeniškega nastanka je tudi hrbet, ki prečno razdvaja jezerski kotanji. Zahodni breg Petega jezera z značilnim kljukastim zalivčkom je prepadno skalnat. Za okolico jezera so značilne rdečkaste ilovice. Severno od Petega jezera stoji Koča pri Triglavskih jezerih, ena izmed prvih planinskih postojank v naših gorah. Jezeri ležita na nadmorski višini 1669 m in nimata stalnih površinskih dotokov. V Peto jezero ob visoki vodi priteka voda po strugi iz Močivca, zajezitvenega jezerca, ki leži okrog 150 m severno. Nekaj vode priteče tudi iz lukenj na zamočvirjenem površju blizu severnega brega jezera. Stalen, a šibek podvodni dotok, je le izpod velikega balvana tik ob jezeru, na njegovi vzhodni strani. Šesto jezero ima prav tako stalen, a šibak podvodni dotok v bližini velikega balvana na vzhodnem bregu. Površinskih odtokov ni, ima pa Peto jezero močan podzemni odtok skozi ponor na začetku kljukastega zalivčka, tik pod prepadno steno. Malo hranilnih snovi, ki jih je do nedavnega vsebovalo Dvojno jezero, je zadostovalo le za rast alg in vzdrževanje preprostih prehranjevalnih verig, ki niso vsebovale plenilcev, še zlasti ne rib. V zadnjih letih postaja Dvojno jezero vse bolj onesnaženo, saj se je zaradi antropogenega vnosa rib (jezerskih zlatovčic) podrla prehranjevalna veriga. Ribe so pojedle vse planktonske rakce, ki so dotlej uspešno uravnavali rast alg, njihove glavne hrane. Svoje je z neurejenim odvajanjem odpadnih voda prispevala tudi bližnja planinska koča, saj je dodaten vnos hranilnih snovi še pospešil razrast alg. Sanacija jezerske vode ni nujna le zaradi simbolnega ali čustvenega pomena, temveč tudi zato, ker se večji del vode odvaja v Savico, ki napaja Bohinjsko jezero in je obenem vir pitne vode. Tudi zato je kopanje v Dvojnem jezeru prepovedano. V okolici Dvojnega jezera je še več občasnih teles stoječe vode. Pod izvirom Močivcem je majhno zajezitveno jezero, namenjeno vodni oskrbi bližnje planinske koče. V preteklosti je na kratki razdalji, le nekaj deset metrov, od izvira do ponora nastajala plitva naravna mlaka.

Strokovne reference in viri

  • Brancelj, A. 2010: Dvojno jezero. Gea 20, 1 (januar 2010). Ljubljana. [COBISS-ID 16802306]
  • Brancelj, A. (ur.) 2002: Visokogorska jezera v vzhodnem delu Julijskih Alp. Ljubljana. [COBISS-ID 119497728]
  • Fabjan, I. (ur.) 1985: Triglavski narodni park – vodnik. Bled. [COBISS-ID 8408327]
  • Skoberne, P. 1988: Sto naravnih znamenitosti Slovenije. Ljubljana. [COBISS-ID 7016448]
  • Skoberne, P. 1993: Triglavski narodni park. Sprehodi v naravo. Ljubljana. [COBISS-ID 34612224]

Avtor zapisa

Bojan Erhartič (Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Erhartič, B. 2010: Dvojno jezero. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/19-dvojno-jezero.

Komentiraj