S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Korita Tolminke

Uradna oznaka: Tolminka - korita
Korita reke Tolminke so pred sotočjem z Zadlaščico, na južnem robu Triglavskega narodnega parka.

Opis

Na najnižji točki Triglavskega narodnega parka, približno 180 metrov nad morsko gladino, je reka Tolminka izoblikovala globoka korita z značilnimi prelomi, ki jih vidimo kot gladke navpične ploskve. Voda je v pregradi triasnega apnenca našla razpoko ali prelom in si z vrezovanjem vanj utrla tesno pot v dolino. Vzhodneje si je korita z globinsko erozijo izdolbla tudi reka Zadlaščica. Reki se združita v koritih, kar je še posebej zanimivo, saj je to edino sotočje v koritih na ozemlju Slovenije. Ob koncu vklesane poti po koritih Tolminke se odpre pogled na najožji in najglobji del korit ter na vhod v jamo, ki je zanimiva zaradi izvira termalne vode. Temperatura izvira je okrog 21° C. Ob pronicanju površinske vode skozi apnenec v globino se voda zaradi geotermične energije segreje in se po razpokah ali prelomih dvigne nazaj na površino. V Tolminki in pritoku Zadlaščici se je ohranila soška postrv Salmo trutta marmoratus, endemna vrsta jadranskega porečja, z značilnim marmornim vzorcem, na katerem so v redkih primerih tudi rdeče pike.

Skoraj 60 metrov nad dnom korit Tolminke sta v skalo vklesana cesta in Hudičev most, ki povezujeta vasi Čadrg in Zadlaz - Čadrg s Tolminom. Hudičev most in cesto do vasi le leta 1907 zgradilo tolminsko županstvo. Pred tem je do vasi vodila le ozka steza čez mostiček na dnu korit. V koritih Tolminke in Zadlaščice je urejena turistična pot, opremljena s smerokazi in informativnimi tablami, ki bogatijo doživetje te izjemne naravne vrednote.

Strokovne reference in viri

  • Povž, M., Jesenšek, D., Berrebi, P., Crivelli, A. J. 1996: Soška postrv (Salmo trutta marmoratus, Cuvier 1817): v porečju Soče v Sloveniji : varstveni načrt.. Arles (France): Tour du Valat.. [COBISS-ID 1247788]
  • Simić, M. 1992-1993: Topli izvir in jama s termalno vodo v Tolminskih koritih.. Proteus 55(8), 291–294. Ljubljana. [COBISS-ID 64403200]
  • Šifrer, M. 1955: Dolina Tolminke in Zalašce v pleistocenu.. Geografski zbornik, 3, 253–298. Ljubljana.. [COBISS-ID 14019373]

Avtor zapisa

Gregor Torkar

Predlog citata

Torkar, G. 2010: Korita Tolminke. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/424-korita-tolminke.

Komentarji

06. april 2012, 10:37

kull

06. april 2012, 10:47

stari ta nr bolš!!!!!

06. april 2012, 10:47

klara budala

06. april 2012, 10:49

nik majmun skoos :p

Komentiraj