S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Politika zasebnosti

Zelena jama

Uradna oznaka: Ljubljana - Delavsko naselje Zelena Jama
Ljubljansko naselje Zelena jama, ki je najmlajše izmed ljubljanskih vzhodnih predmestij, se nahaja med Mostami in Bežigradom.

Opis

Naselje Zelena jama, ki je najmlajše med vzhodnimi ljubljanskimi naselji, se razteza od današnjega podvoza na Šmartinski cesti proti vzhodu ob dolenjski železnici do Tovarniške ulice, na drugi strani pa ga proti Novim Jaršam zapira Pokopališka ulica. Na zahodu se razprostira Savsko naselje, na vzhodu so Moste in nakupovalno središče BTC, na severu pa je pokopališče Žale.

Prvotni razvoj naselja Zelena jama, ki je dobilo ime po veliki gramozni jami, sega v popotresno obdobje Ljubljane (1895–1910). V tem času je bilo značilno večje preseljevanje ljudi s podeželja v mesto zaradi povečane delovne ponudbe. Zelena jama je zrasla na t. i. Dolgih njivah vodmatskih kmetov, a je kljub širjenju zazidanih površin in živahnemu priseljevanju na mestno obrobje ostala do prve svetovne vojne in še čez razmeroma samotna. Med prvimi graditelji hiš so bili večinoma delavci – železničarji. Naselje se je hitro razvilo v železničarsko kolonijo, kmalu pa je zaradi tovarne kleja in kasneje še kemične in živilske tovarne Kolinska dobilo izrazito industrijski značaj. Prve hiše so zrasle na ulici Ob Zeleni jami in v Kavčičevi ulici. Notranji del naselja so sestavljale pritlične enostanovanjske hiše. Njihova zunanja oblika je bila preprosta, v tlorisu pravokotna in s prizidanim straniščem. Na hišo so bile pogosto naslonjene »šupe« – prostori za shranjevanje drv, žaganega lesa, listja, kmečkih orodij, naprav in strojev. Hiše so bile zidane, delno podkletene ali brez kleti. Strehe so bile krite z opeko. Zidovi so bili masivni, z dvodelnimi okni, vrata so v hišo vodila z dvoriščne strani. Nekaterim hišam so kasneje dozidali nadstropje. Notranja razporeditev prostorov se je pogosto menjavala. Največ je bilo enosobnih stanovanj, v katerih so živele cele družine. Večji del hiš je imel najemniška stanovanja.

Med vojnama se v naselju ni kaj dosti spremenilo, le v hišah so dozidali zasilna stanovanja za begunce. V nekaj desetletjih se je naselje izoblikovalo v specifično in trdno integrirano predmestno skupnost, za katero je bila značilna socialna enotnost prebivalstva in prostorska zaključenost naselja. Tudi Osvobodilna fronta je v naselju imela veliko podpore med stanovalci. Po drugi svetovni vojni je imelo v tem delu mesta društvo Vzajemnost svoj lokal, ki so ga ustanovili člani Zveze komunistov. V tem času so več kot polovico prirastka naselja predstavljali bloki, v katerih pa se je površina stanovanja znatno povečala.

V sodobnosti je Zelena jama deležna precej pozornosti zaradi novogradenj, ki so nastale in še nastajajo na tem območju. V Zeleni jami so turistično društvo, društvo upokojencev, gimnastično društvo, športno društvo in vrtec Zelena jama.

Družina Marjana Rožanca, slovenskega pisatelja, se je v naselje preselila leta 1934. Na Bezenškovi ulici je živel vse do leta 1960. Zelenojamsko »zamestje«, kot ga je sam imenoval, je zaznamovalo njegovo otroštvo in ga spremljajo celotno pisateljsko pot. V knjigi Zelena jama je zbral šest besedil, ki so povezana z idejo doma in podobo Zelene jame, kot je danes ni več mogoče najti.

Leta 1964 je etnolog Slavko Kremenšek pripravil doktorsko disertacijo z naslovom Ljubljansko naselje Zelena jama kot etnološki problem. Kasneje jo je izdal kot monografijo, ki predstavlja eno izmed prvih pomembnejših študij urbanega prostora in načina življenja mestnih prebivalcev v slovenski etnologiji.

Strokovne reference in viri

  • Kremenšek, S. 1970: Ljubljansko naselje Zelena jama kot etnološki problem. Ljubjjana: SAZU. [COBISS-ID 1771009]
  • Rožanc, M. 1993: Zelena jama. Ljubljana: Mihelač. [COBISS-ID 33420288]

Avtor zapisa

Eva Batista (Oddelek za Etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Predlog citata

Batista, E. 2010: Zelena jama. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/235-zelena-jama.

Komentarji

A34aef4ac3a850566aa84d6f38a012bb?s=32&r=pg&d=mm
21. oktober 2019, 20:22

Gornji članek je treba dopolniti in uskladiti z navedbami v wikipediji pod geslom Zelena jama:
"Zelena jama je predel Ljubljane, ki na jugu meji na železniško progo Ljubljana - Zidani Most - Maribor, zahodno se razprostira Savsko naselje, na vzhodu so Moste in BTC ter na severu pokopališče Žale.

V tem delu se nahaja več industrijskih objektov (Velana, Droga Kolinska, SCT, Kemična tovarna, Veolia (prej Sap Ljubljana) ...)

Od ostalih javnih objektov je tam vrtec, osnovno šolo in srednjo šolo. V Zeleni jami na Flajšmanovi ulici ima obračališče mestna avtobusna linija št. 2, ki naselje prek mestnega središča povezuje z Mostami in Novimi Jaršami."
V članku navedene meje Z.j. so že zdavnaj presežene. Na J meja ni več Tovarniška ulica ampak železnica. Tovarniška je bila, dokler je bila za hišami ob Tovarniški gramozna jama, ki so jo zasuli in na dobljeni površini zgradili vrtec Angelce Ocepek.
Naj dodam, da je v Z.j. tudi Srednja medijska šola ob Pokopališki ulici.
Po sedanju upravni razdelitvi spada Z.j. v četrtno skupnost Jarše. Tako so načrtovalci novega stanovanjskega naselja med Pokopališko in Kajuhovo oz. Rožičevo in Vzajemno to naselje imenovali Zelene Jarše, zgrešeno z etno-zgodovinskega vidika.
Piski članka v DEDI priporočam, da si kraj, o katerem piše, ogleda od blizu. Ni daleč od središča Ljubljane.
B. Mesec, Perčeva 16, Zelena jama

Komentiraj