S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Delavsko naselje Gaberje

Sinonimi: Gaberje
Delavsko naselje v severovzhodnem delu Celja je najbolj intenzivno raslo v prvi polovici 20. stoletja - sočasno z nastankom in razvojem industrije na Celjskem.

Opis

Gaberje so celjsko naselje, ki se je v začetku 20. stoletja iz agrarnega območja preoblikovalo v industrijsko in delavsko naselje. Sredi 19. stoletja je bilo tam še pretežno kmetijsko območje, le na skrajnem južnem delu današnje Mariborske ceste je na franciscejskem katastru razvidna gostejša pozidava. Širitev pozidave se je pospešila šele ob koncu stoletja, na kar je vplivala predvsem industrializacija na Celjskem. Leta 1873 je namreč začela obratovati Cinkarna, leta 1894 pa Westnova tovarna emajlirane posode, ki se je kasneje preimenovala v EMO. V začetku 20. stoletja so nastali še drugi industrijski in obrtni obrati, v katerih so se zaposlovali gaberski delavci – denimo zlatarsko podjetje Knez & Pacchiaffo, katerega naslednica je Zlatarna Celje, podjetje Prva jugoslovanska žična industrija, ki se je preimenovalo v Žična Celje, ter ključavničarsko podjetje Ivana Rebeka, ki je proizvajalo tudi tehtnice in katerega naslednik je bilo celjsko podjetje Libela.

Za Celje je bilo v začetku 20. stoletja značilno, da so se stanovanjske četrti razlikovale po socialni strukturi. A tudi Gaberje niso bile socialno enovite in namenjene le delavcem v omenjenih tovarnah. Tam so namreč stanovali tako lastniki podjetij in visoki tovarniški uradniki kot tudi navadni delavci. Razlike med delavskimi in uradniškimi bivališči pa so bile precejšnje. V trinadstropnem bloku na Delavski 12, ki so ga zgradili med letoma 1935 in 1938, so bivali višji delavci in uradniki Westnove tovarne. Tam so bila stanovanja prostorna in udobna, imela so kuhinjo, spalnico, kopalnico, stranišče, kabinet in balkon ter celo sistem za centralno ogrevanje, kar kaže na nadstandardne bivalne pogoje za prvo polovico 20. stoletja stoletja. V največjem udobju so v Gaberjah stanovali lastniki tovarn in njihovi družinski člani, pa tudi visokim uradnikom in inženirjem se s tega vidika ni godilo slabo. Stanovanja te elite so bila še bolj prostorna kot tista od višjih delavcev in uradnikov. Nekatera so imela tudi sobo za služkinjo, kar kaže na drugačne družbene razmere v predvojnem času, saj je po drugi svetovni vojni poklic služkinje praktično izumrl.

Drugačne so bile razmere v stanovanjskem bloku na Delavski 16 in 18, ki so ga prebivalci imenovali »Ledikhajm« (nemško »das Ledigheim«, kar pomeni samski dom). Stavbo je stavbenik Konrad Gologranc načrtoval predvsem kot samski dom za delavce Westnove tovarne, vendar so izvirne načrte prilagodili in v stavbi sezidali družinska stanovanja. Ob izgradnji stavbe leta 1925 v samskih sobah ni bilo prostora za kopalnico, pa tudi stranišča so bila skupna. Kljub temu je bil za stavbo majhen park z bazenčkom in ob stavbi vrtovi, v Ledikhajmu pa je delovala celo zdravstvena ambulanta za tovarniške delavce.

Družbene spremembe po drugi svetovni vojni so Gaberje opazno spremenile. Lastnike nekdanjih vil so razlastninili, zato se je spremenila njihova namembnost, nekatere pa so propadle. Stanovanja, namenjena tovarniškim delavcem, mnogi niso več vzdrževali, zato so postala neprimerna za bivanje.

Eden od glavnih vzrokov za slabo socialno stanje v Gaberjah ob koncu 20. stoletja je bilo to, da so ob propadanju velikih tovarniških kompleksov mnogi ostali brez dela. Tako so stavbe sčasoma propadale, novih priseljencev je bilo malo, ob starem naselju pa se v 21. stoletju širijo predvsem poslovno-trgovinska središča. V današnji mestni četrti Gaberjah se kljub modernizaciji ohranja specifičen govor, ki se nekoliko razlikuje od celjskega in ga prebivalci na ostalih območjih mesta mnogokrat prepoznajo kot »gaberščino«. V naselju še vedno deluje tudi Športno društvo Gaberje, ki se je pred drugo svetovno vojno imenovalo Sokol, po njej pa Partizan.

Strokovne reference in viri

  • Cvirn, J. 1990: "Kri v luft! Čreve na plot!": Oris družabnega življenja v Celju na prelomu stoletja. Celje. [COBISS-ID 22590464]
  • Gologranc-Zakonjšek, B. 1996: Kovinarska ulica v mestnem naselju Gaberje z vidika osnovnih populacijskih pokazateljev. Muzejska poletna delavnica Celje '95 in '96. Celje. [COBISS-ID 3663925]
  • Roženbergar Šega, T. 1999: Muzejska poletna delavnica Gaberje '97 in '98.. Celje. [COBISS-ID 99048704]
  • Škofic, J. 1998: Govor celjskega predmestja Gaberje. Jezikoslovni zapiski 4, 89-98.. Ljubljana.

Avtor zapisa

Dan Podjed (Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Predlog citata

Podjed, D. 2010: Delavsko naselje Gaberje. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/397-delavsko-naselje-gaberje.

Komentarji

15. september 2013, 10:10

Vesel sem, da ste o Gaberju začeli zbirati gradivo. Kot nekdanjemu stanovalcu v Ledikheimu na Delavski št. 18 (1941 - 1958) pa predlagam nekatere popravke v zvezi s to zgradbo: Stavba je bila zamišljena najprej kot Bolnišnica za Westnove delavce, zato tudi velik park, športno igrišče in 2 bazena! Ker mu takratne oblasti tega niso dovolile, pa je stavbo namenil svojim uradnikom, inženirjem in preddelavcem. Moji starši so se vselili v veliko dvosobno stanovanje v drugem nadstropju, ki je obsegalo kuhinjo, veliko spalnico za starše (5x5 m in 'otroško sobo' 4x5 m, kopalnico, shrambo in telefonom. Stanovalci so imeli 2 dni v tednu na razpolago 'pralnico', velik prostor s kotlom in koritom, drvarnico za trda goriva in dva vrta v skupni velikosti cca. 100 m2. Hiša je imela svojega vrtnarja in hišnika! Moj oče je bil osebni Westnov šofer. lep pozdrav
Franc Golob, akademski slikar

07. december 2015, 16:55

Tudi mene veseli, da se zbira gradivo o Gaberju. Moj dedek je živel tam in bil lastnik gostilne Pri divjem možu, sedanje Amerike. Ker o tem preje nisem dosti vedela sem v zadnjem času pričela z raziskovanjem o njem.
Med redkimi podatki sem našla tudi naslednji članek, ki govori o prodaji gostilne in trgovine:

Najdeno na: Gorica 20.6.1908 številka 49:

Na prodaj sta-------
dve hiši
ena v Celju z gostilno za 40.000 gld.j in ena nova, sezidana Ieta 1905 z dobro obiskano trgovino z mešanim blagom: tik Celja za 18.000 gld. Proda se le Slovencem ali pa Slovanom. Nasloviti je na IVAN KARBA, Celje Gaberje 104.

Nisem pa nikjer našla slike od gostilne "Pri divjem možu" in omenjene trgovine, ki je bila po izročilu moje matere nekje v Delavski ali Kovinarski ulici. To je bila enonadstropna večja zgradba, zgoraj stanovanja.

Želela bi, če bi morda kdo imel kakšne podatke ali slike o zgoraj omenjenih stavbah, da bi mi jih posredoval.

Cirila Haler, vnukinja Ivana Karbe

Komentiraj