S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Politika zasebnosti

Velenje

Uradna oznaka: Velenje - Mestno jedro
Avtor: Janez Trenz, Paul Filipsky
Velenjsko mestno jedro je nastalo po drugi svetovni vojni, ko je majhen rudarski kraj v Šaleški dolini pridobil status mesta in se razvil v središče pokrajine.

Opis

Na levem bregu reke Pake, v ravninskem delu Šaleške doline, se je po drugi svetovni vojni med letoma 1959 in 1964 oblikovalo tipično razloženo mestno jedro, ki je postalo kulturno, poslovno in upravno središče Velenja. Nekdaj majhno rudarsko središče se je z razvojem premogovnika preobrazilo v pomembno regionalno središče in je danes peto največje mesto v Sloveniji. Pobudo za izgradnjo novega mesta je dal nekdanji direktor rudnika Nestl Žagar, ki je bil nezadovoljen z življenjskimi razmerami rudarjev. Želel je zgraditi novo, tehnološko napredno in zeleno mesto. Idejo o prostranem mestu s trgom, ki ga obdajajo pomembne javne in kulturne stavbe, je dobil na svojih poslovnih potovanjih. Navdušen je bil predvsem po obisku naselja podjetja Siemens. Načrt za novo mesto je izrisal avstrijski arhitekt Paul Filipsky, nadgradil in dodelal pa ga je ljubljanski urbanist Janez Trenz, ki sprva ni bil zadovoljen s predlagano urbanistično podobo, a jo je sčasoma vendarle sprejel za svojo. Pri grajenju novega mesta je sodelovalo veliko slovenskih urbanistov, projektantov in arhitektov, med njimi tudi Oton Gaspari, Jože Usenik in Ciril Pogačnik. Leta 1956 so sprejeli urbanistični načrt, ki je zahteval odkup zemljišč na levem bregu Pake in izdatno regulacijo reke, saj bi voda ob večjih nalivih sicer ogrožala mesto. Regulacija Pake, ki se je pričela septembra 1956, je bila največja udarniška akcija v Velenju. Tudi sicer je bilo mesto zgrajeno s prostovoljnim delom. Žgank se spominja navdušenosti nad udarniškim delom, čeprav priznava, da je bila udeležba na delovnih akcijah do neke mere obvezna, saj je bilo določeno število udarniških ur pogoj za pridobitev stanovanjske pravice, kar je bil vsekakor dober motiv za sodelovanje. Večji del denarja za izgradnjo je prispeval rudnik, ki je v tistem času zelo dobro posloval, le manjši del denarja je prišel iz drugih blagajn. Mesto so v grobem zgradili v pičlih desetih letih. Središče novega mesta so odprli 20. septembra 1959 ob štirideseti obletnici ustanovitve ZKJ. Proslave se je udeležilo okoli 20.000 obiskovalcev in Žgank priznava, da so mu se ob pogledu na novo mestno središče tisti dan orosile oči. Središče Velenja, ki je danes eden pomembnejših spomenikov moderne, so tvorile zgradbe Doma kulture, Delavskega kluba, Ljudske univerze, hotela Pake, občinske stavbe in nove upravne stavbe Premogovnika Velenje, dopolnjevale pa so ga trgovine, nove šole, zdravstveni dom, stanovanja … Titov trg je osrednja mestna ploščad, ki jo obkrožajo naštete kulturne in upravne stavbe, krasijo pa ga spomeniki. Tam stoji kip Josipa Broza Tita (1977), delo Antuna Augustinčića, spomenik Onemele puške (1971) in Spomenik NOB, posvečen 668 padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja, ki je delo avtorjev Stojana Batiča in Vladimirja Mušiča. Kip Rudarja (1953), ki je bil prvi javni spomenik v Velenju, pa je delo Alojza Kogovška. Na ploščadi so v preteklosti prirejali številne množične proslave, še posebej slavnostne so bile tiste ob obiskih pomembnih političnih osebnosti. Velenje so namreč obiskali številni pomembni državniki – na primer Nikita Hruščov, Leonid Brežnjev in Nicolae Ceauşescu. Namenskost trga se je skozi čas spremenila – enako kot njegova okolica. Arhitekti so v devetdesetih letih 20. stoletja do Titovega trga speljali promenado, ki je oživila mestno središče. To so pospešeno prenavljali in prostor trga preobrazili v prijetno središče družbenega življenja. Tam se danes odvijajo različni dogodki: Pikin festival, sejmi, maturantska četvorka, sprejem športnikov, veselice, modne revije, koncerti, predstave itd.

Strokovne reference in viri

Avtor zapisa

Alenka Bartulovič (Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Predlog citata

Bartulovič, A. 2010: Velenje. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/326-velenje.