S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Štanjel

Uradna oznaka: Štanjel - vas
Sinonimi: vas Štanjel, kraški biser
Vas Štanjel, ki se nahaja na severovzhodnem robu kraške planote, sestavljata stari del - Gornja vas, ki leži na pobočju griča Turn in novejši del - Dolnja vas, ki leži ob cesti Nova Gorica-Sežana.

Opis

Štanjel je utrjeno naselje na pobočju 364 metrov visokega griča Turn, ki se nahaja na severovzhodnem predelu Komenske planote, nad dolino Branice pri Kobdilju. Stari del vasi (Gornja vas) je pozidan po pobočju griča, novejši del (Dolnja vas) pa leži ob cesti Nova Gorica–Sežana.

Štanjel se v terasah razprostira na pobočju griča. Izmed ostalih kraških vasi s podobno lego in obliko izstopa po velikosti zasnove, po obzidnem pasu, opremljenem s številnimi stolpi in po pomembni vlogi cerkvenega in grajskega objekta. Velja za biser Krasa, saj je eno najstarejših in najbolj slikovitih kraških naselij. Zaradi svoje geografske lege je imel pomembno vlogo na Krasu že od mlajše železne dobe. Vrh griča se nahaja starodavna utrdba, najverjetneje iz rimske dobe, ki stoji na lokaciji prazgodovinskega gradišča. Naselje je doživelo največji razvoj v romanski dobi, ko se je razširilo proti vrhu griča. Med 11. in 12. stoletjem je bil grič ponovno utrjen, kar je še danes razvidno po ostankih stolpa na njegovem vrhu. Konec 15. stoletja je bil Štanjel zaradi nevarnosti osmanskih vpadov zavarovan z obzidjem.

Za naselje je značilna strnjena zidava, skoraj v celoti iz kamna, ki se prilagaja prostorskim danostim. Vas se je razrasla v obliki dolgih stavbnih nizov, ki sledijo plastnicam reliefa. Stavbe se prislanjajo ena na drugo in izkoriščajo ugodnosti sončne, prisojne lege in zavetnega pobočja. Zasnova domačij se je morala podrediti lokaciji in značaju naselja, zato so hiše terasasto razporejene po pobočju griča, ozke ulice pa se razširjajo v majhne trge, sredi katerih izstopajo kamniti vodnjaki. Hiše so grajene iz kamna, z bogatimi kamnoseškimi elementi, ozkimi okni, portali, dimniki, konzolami in s kamnitimi strešnimi žlebovi. V pritličnih gospodarskih prostorih, ki so bili dostopni iz spodnje ulice, so bili hlev, shrambe in kleti, nadstropje pa je bilo dostopno iz zgornje ulice in namenjeno bivanju. Življenje se je v večji meri odvijalo kar na klancu – vaški ulici. Prve hiše so zunaj utrjenega naselja nastale šele v 19. stoletju.

V starem delu vasi se nahajajo številni objekti kulturne dediščine. Renesančno-baročni grad grofov Cobenzl se je s predelavami v 17. stoletju spojil z obzidjem in skupaj z naseljem tvori enovito celoto. Cerkev sv. Danijela, ki so jo grofje Cobenzli sezidali za svojo grobnico sredi 15. stoletja, predelana pa je bila v 17. stoletju, daje s svojim zvonikom naselju prepoznavnost. Cerkev sv. Gregorja, ki je bila izven naselja zgrajena v 15. stoletju, je kraj pokopališča arhitekta Maksa Fabianija. Poleg teh se nahajajo še Kobdiljski stolp oziroma Stolp na vratih, Romanska oziroma Kraška hiša ter domačije in Ferrarijev vrt.

Arhitekt Maks Fabiani (1865–1962) je korenito zaznamoval podobo Štanjela po prvi svetovni vojni. Leta 1923 je z združitvijo in preureditvijo niza stavb uredil Ferrarijevo vilo, ki jo je dopolnjeval bogato opremljen vrt z ribnikom in ledenico. Slednjega sta Fabiani in Enrico Ferrari, tržaški zdravnik in Fabianijev svak, urejala med leti 1924 in 1942. Vrt je bil hkrati zaključek večjega sistema vodnih zbiralnikov in zajetij v naselju. Voda je bila namreč v Štanjelu vselej dragocena. Fabiani je preurejal tudi grajsko poslopje, kjer je imel med leti 1935 in 1945 sedež županovanja, oba vhoda skozi obzidje, nekdanji hotel Miramonti in vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne.

Zadnja leta se ponovno pojavljajo pobude za prenovo starega dela Štanjela. Neugodne bivanjske razmere, kot so pomanjkanje električne in vodovodne napeljave, so pospešile nastanek novega naselja pred desetletji. Zaradi cenejše in enostavnejše gradnje so se mnogi odločili za zidavo stanovanjskih hiš izven vaškega jedra na novi lokaciji in tako je nastal novi Štanjel. Bogata kulturna dediščina Štanjela predstavlja še neizkoriščen potencial naselja, zato tudi turizem ostaja eden izmed glavnih razvojnih izzivov.

Vsebinska dopolnitev opisa

V zvezi s Fabianovim županovanjem v obdobju 1935-1945 je prišlo do pomote v zapisu letnic pri opredelitvi gradu kot sedeža županovanja. V drugi svetovni vojni je bil namreč grad precej uničen, saj se je novembra 1944 v Štanjelu z Nemci spopadla Kosovelova brigada. Več o gradu Štanjel si lahko preberete na http://www.dedi.si/dediscina/357-grad-stanjel

avtor: Ekipa DEDI

Strokovne reference in viri

  • Jazbec, T. (ur.) 2005: Štanjel. Komen: TIC Štanjel. [COBISS-ID 6994328]
  • Renčelj, S. in Lah, L. 2008: Kraška hiša in arhitektura Krasa: Med očarljivostjo in vsakdanom. Koper: Libris. [COBISS-ID 240944384]

Avtor zapisa

Eva Batista (Oddelek za Etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Predlog citata

Batista, E. 2010: Štanjel. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/355-stanjel.

Komentarji

08. marec 2015, 18:34

Mislim, da Maks Fabiani ni imel sedeža županovanja do l. 1945 v gradu, saj je grad zgorel l.1944.Bil sem v Štanjelu, ko so grad zažgali, da nebi prišel v nemške roke.

26. marec 2015, 08:35

Spoštovani,
preverjamo reference in pripravljamo odgovor.

Ekipa DEDI

12. januar 2017, 16:12

Pozdravljeni,
mene pa zanima katere javne zgradbe ima Štanjel, če jih ima saj te informacije v besedilu nisem zasledila. Drugače pa ogromno koristnih informacij. Hvala

26. marec 2017, 14:33

I think stanjel is very beautiful but for us muslims theres not a mosque to pray in but otherwise its very very good

19. avgust 2017, 19:44

spoštovani
nikjer ne omenjate, da se družina Fabiani ni imela za Slovence, ter, da je bi MF zagrizen FAŠIT.

LEP POZDRAV
Salomon Neümann
Luize Pesjakove 15
Ljubljana

19. avgust 2017, 19:46

spoštovani
nikjer ne omenjate, da se družina Fabiani ni imela za Slovence, ter, da je bi MF zagrizen FAŠIST

14. oktober 2017, 11:54

Spoštovani salomonj neümann, pa dajte vi nas poučiti o tem, kak zagrizen fašist je bil Faniani in navedite čisto vse vire, ki jasno izpričujejo, da se ni imel za Slovenca - da jasno izpričujejo zame pomeni, da je Maks Faniani dal izjavo, da ni Slovenec, da je delal proti Slovencem, da je zaradi njega mnogo Slovencev pod fašisti trpelo v Štanjelu in Kobdilju, ko je on tu županoval, da je ovajal ljudi, domačine fašistom, da je z domačini čaesto govoril izključno italijanski jezik in zavračal vsakršno rabo slovenskega jezika ... Hvala lepa.

07. november 2018, 14:31

Spoštovana gospa B.J.Nič vas ne bom poučeval o tem, da je bil M.F., fašit, od leta 1921,o tem je veliko dokumentov in slik samega M.F., v fašistični uniformi.Nikoli ni bil župan Štanjela, samo podesta, katerega je nastavila fašistična oblast.
Ostalo kar pišete je odraz vaše pokvarjenosti, človeka brez morale.

Komentiraj