S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Cerkev sv. Barbare na Ravniku pri Hotedršici

Uradna oznaka: Ravnik pri Hotedršici - Cerkev sv. Barbare
Na začetku 18. stoletja barokizirana cerkev na hribu Ravnik pri Hotedršici se ponaša z bogato opremo.

Opis

Cerkev sv. Barbare na Ravniku je podružnica župnije Hotedršica, prej je pripadala vrhniški župniji. Stoji na hribu severozahodno od vasi, obdana je z obzidjem. Zasnovana je bila v srednjem veku, prvič se omenja v popisu kranjskih cerkvenih dragocenosti iz leta 1526. Sedanja cerkev naj bi bila zgrajena leta 1685, zagotovo pa je bila barokizirana na začetku 18. stoletja. Sestavljajo jo ravno zaključen prezbiterij z zakristijama, centralno zasnovana ladja, h kateri sta prizidani na severu in jugu kapeli ter na zahodu pevska empora; pred zahodno steno stoji zvonik. Ladijske stene od obočne strukture ločuje profiliran venčni zidec. Notranjščina cerkve se lahko pohvali z bogato kiparsko in slikarsko opremo, vse pozornosti so vredni tudi arhitekturni členi. Kamniti veliki oltar je iz leta 1725 (letnica vgravirana nad predelo). Oltarno menzo krasi dvojna rastlinska voluta iz belega marmorja. Ob nizki predeli se stopničasto poglabljajo po trije kockasti podstavki z barvasto oblogo: notranji rdeči par nosi tordirana berninijevska stebra, srednji violetni gladka stebra, zunanji rumeni pilastra, iz katerih izraščata volutni krilci. Ogredje je nad srednjim parom stebrov razprto v segmentna pristreška, za njima je volutasta atika. Ovalni niši v osrednjem delu in v atiki obdajajo inkrustirane rozete. Oltar predstavlja izjemno kompozicijo oblik in barv in s svojo kvaliteto močno izstopa iz povprečja. Njegovi stebri se zgledujejo po oltarju sv. Jožefa pri Šentjakobu (1716). Motivika na menzi, barvno skladje z diskretno sivino poudarjenih toplih svetlih kamnov, uvita stebra in okras predele po mnenju Blaža Resmana govorijo za to, da je oltar nastal v Ljubljani, v delavnici Luka Misleja. Posebno je lep osrednji (starejši) leseni kip zavetnice sv. Barbare v bogatem ornatu s kronico na glavi, ki drži v rokah svoje običajne atribute, meč, palmovo vejico in kelih s hostijo, ob njenih nogah je stolp s tremi okni (simbol Sv. Trojice), kamor jo je po legendi zaprl njen oče Dioskur, kralj v Nikodemiji v današnji Turčiji. Ob severni slop ladje je prislonjena signirana in datirana prižnica Štefana Šubica iz leta 1859. Na njej so, kot običajno, upodobljeni štirje evangelisti (pisci štirih kanoničnih evangelijev) s simboli: Marko z levom, Matej z angelom, Luka z volom in Janez z orlom. Na notranji strani baldahina lebdi golobček Svetega Duha, vrh krona angel muzikant s trobento in tablama desetih božjih zapovedi. Sveta maša se obhaja prvo nedeljo v maju in tretjo v juliju ter na god zavetnice, 4. decembra.

Strokovne reference in viri

  • Marolt, M. 1929: Dekanija Vrhnika. Topografski opis. Ljubljana. [COBISS-ID 32092673]
  • Resman, B. 2005: Še o nekaterih baročnih kamnitih oltarjih. Acta historiae artis Slovenica, 10, 43-63. Ljubljana. [COBISS-ID 64217856]

Avtor zapisa

Simona Kermavnar (Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Kermavnar, S. 2010: Cerkev sv. Barbare na Ravniku pri Hotedršici. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/247-cerkev-sv-barbare-na-ravniku-pri-hotedrsici.

Komentarji

09. marec 2015, 15:08

ful fajn

Komentiraj