S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Epigenetsko svinčevo – cinkovo orudenje na Bohorju

Uradna oznaka: Bohor – rudnik
Epigenetsko svinčevo-cinkovo orudenje v anizijskem dolomitu na Bohorju, zahodno od Kozja.

Opis

Svinčevo-cinkovo rudišče se nahaja pod Malim Javornikom, ki skupaj z Velikim Javornikom in Velikim Koprivnikom predstavlja pogorje Bohorja. Vhod v rudnik se nahaja severno od kmetije Žveglič, na nadmorski višini 863 m. Rudo so odkopavali v 19. in 20. stoletju, danes pa je rudnik z delno zasutimi rudniškimi rovi opuščen. Na čas rudarjenja spominja restavriran rudniški voziček, ki je razstavljen nad vhodom v rudnik.

S Pb-Zn rudo je oruden plastovit in masiven anizijski dolomit. Kamnina je svetlo sive, temno sive ali rumenkaste barve. Najlepše je razvoj dolomita viden v jamskem delu rudnika, kjer med plastmi dolomita nastopajo tanjše pole dolomitnega laporja. Orudenje je epigenetskega izvora, kar pomeni, da je Pb-Zn ruda mlajša od orudene kamnine, rudni minerali pa so kristalili iz hidrotermalnih raztopin. Glavni minerali so galenit, smithsonit in kalamina. V rudniku še lahko naletimo na drobne galenitne žilice. Fosilnih ostankov v dolomitih niso našli.

Opuščen rudniški rov nudi ugodne pogoje za prebivanje netopirjev, jamskih kobilic in jamskih pajkov.

Strokovne reference in viri

Avtor zapisa

Janko Čretnik (Zavod za gradbeništvo Slovenije), Mateja Golež (Zavod za gradbeništvo Slovenije)

Predlog citata

Čretnik, J.; Golež, M. 2010: Epigenetsko svinčevo – cinkovo orudenje na Bohorju. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/293-epigenetsko-svincevo-cinkovo-orudenje-na-bohorju.

Komentarji

23. marec 2014, 10:38

Spoštovani!
Želel bi vas opozoriti, da imate napačno lokacijo rudnika. Pravilna je približno 3,8 km jugozahodneje od vaše točke, na N46 03.948' E15 25.015', cca. 350 m po cesti od kmetije Žveglič proti Velikem Javorniku.
Lep pozdrav,

Roman Semenič

Komentiraj