Mežica – nahajališče mineralov
Lokacijski podatki
Poglej na:
Status
Objekt Mežica – nahajališče mineralov pod evidenčno številko 3668 vodi Register naravnih vrednot.
Pristojni zavod: ZRSVN OE Maribor
Vir: Register naravnih vrednot
Ocena
Taksonomija o taksonomiji
Opis
Nahajališče mineralov leži v južnem delu Mežice na nadmorski višini 505 m.
Geološke raziskave mežiškega rudišča segajo daleč v zgodovino, saj je bilo prvo dovoljenje za raziskave svinčevega sijajnika ali galenita v okolici Črne na Koroškem izdano že davnega leta 1665. V tem obdobju je bila ugotovljena narivna zgradba pokrova Pece in Severnokaravanškega nariva, število in potek prelomov, debelina orudenih kamnin in njihova starost, geneza rudišča ter mineralni pojavi.
Orudene so kamnine anizijske, ladinijske, karnijske, norijske in retijske starosti (srednji in zgornji trias), kar predstavlja skladovnico kamnin v debelini do 2500 m. Ekonomsko in mineraloško so najpomembnejše wettersteinske plasti srednjetriasne starosti, saj so v njih nastala največja epigenetska rudišča svinca in cinka, z glavnim odkopom v revirju Moring. Najpomembnejša rudna minerala za pridobivanje svinca in cinka sta galenit ali tudi svinčev sijajnik ter sfalerit. Spremljajoča minerala sta markazit in pirit, iz katerih z oksidacijo nastane limonit. Poleg limonita so prisotni tudi cerusit, hidrocinkit in sadra. Mežiški rudnik je znan po dvojčičnih kristalih wulfenita ali rumeni svinčevi rudi. Njegov pojav je vezan na prisotnost molibdena, strateško mineralno surovino, ki so jo pridobivali zlasti med drugo svetovno vojno. Kristali wulfenita so različno obarvani od rumenih, oranžnih, rjavih, zelenorumenih pa tudi brezbarvnih ali celo črnih ter različnih velikosti od zelo majhnih do velikosti 7 cm. Pogosto izraščajo iz galenita, lahko so na apnencu ali pa prekrivajo kristale kalcita. Najpogostejši jalovinski mineral rudnika Mežice je kalcit, ki je večinoma kristalil vzporedno s kristalizacijo rudnih mineralov. Na najvišjih obzorjih mežiških rudišč je wulfenit prekrit z zadnjo generacijo kristalov kalcita, ki nastaja še danes.
Mineralna združba v mežiškem rudišču je izjemna predvsem zaradi raznolikosti oblik in pestre morfologije kristalov. Nedvomno je celotno rudišče pomemben del kulturne in tehnične dediščine Slovenije in naravna vrednota, ki ni zaznamovala samo Mežiške doline, temveč širše ozemlje v tem delu Evrope.
Spletne povezave
Strokovne reference in viri
- Jeršek, M., Herlec, U., Mirtič, B., Žorž, M., Dobnikar, M., Fajmut Štrucl, S., Krivograd, F. 2006: Minerali mežiških rudišč. Mineralna bogastva Slovenije, Scopolia, suppl. 3, 32-51. Ljubljana. [COBISS-ID 519413]
Avtor zapisa
Janko Čretnik (Zavod za gradbeništvo Slovenije), Mateja Golež (Zavod za gradbeništvo Slovenije)
Predlog citata
Čretnik, J.; Golež, M. 2010: Mežica – nahajališče mineralov. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/392-mezica-nahajalisce-mineralov.