S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Muzej na prostem Pleterje

Uradna oznaka: Pleterje – Muzej na prostem
Sinonimi: Skansen Pleterje
Na Dolenjskem postavljen muzej na prostem oziroma skansen Pleterje leži kilometer stran od naselja Šmarje v občini Šentjernej, na cesti Šmarje - Vratno, v neposredni bližini znamenitega kartuzijanskega samostana Pleterje.

Opis

Muzej na prostem Pleterje je skupek primerov ljudskega stavbarstva iz 19. stoletja, kjer na enem mestu najdemo tako stanovanjske hiše kot gospodarska poslopja, ki so bili značilni za tamkajšnji prostor. Nahaja se v občini Šentjernej, in sicer v naselju Apnenik, in leži na nadmorski višini 226 metrov. Muzej je urejen na travnati površini poleg Vratljanskega potoka. Širše območje je prostor gozdnatih in deloma ohranjenih naravnih površin.

V muzeju so zbrani različni stanovanjski objekti in gospodarska poslopja, ki povezani v celoto skušajo predstaviti pestrost in značilnost tedanjega načina življenja na tem območju. Muzej skuša obiskovalcu prikazati vsakdanjik takratnega kmeta, in to ne samo skozi objekte, pač pa tudi preko ohranjene opreme in orodij, med katerimi večina eksponatov presega starost stotih let. Muzej je postal razstavni prostor tudi za vsa orodja in predmete, ki so jih zbrali v okviru projekta Lojtrnik pod vodstvom Slavka Novaka, kot so na primer »šuštarska mašina«, slamoreznica, čistilnik žita (»pajkl«), mlatilnica, gnojni koš itd.

Muzej sestavljajo Kegljevičeva hiša, Baničeva hiša, Dobrovoljčev pod, dvojni kozolec, Simoščev svinjak s straniščem »na štrbunk«, sušilnica in vodnjak. Kegljevičeva hiša je pritlična lesena stanovanjska hiša s črno kuhinjo. Zgrajena je iz neometanih hrastovih brun, pročelje ima dva para lesenih oken, medtem ko ima stranska fasada tri lesena okna. Ostrešje je izvedeno v konstrukciji trapezastega povezja z lesenima zatrepoma. Streha je somerna dvokapnica s čopoma, krita je s slamo, smer slemena pa je sever-jug. Središčni prostor objekta je kuhinja, sledijo velika soba (»hiša«), mala soba, kamra in klet. Ob južni fasadi je urejen manjši vrt. Hiša je bila prenesena iz bližnje vasi Ostrog, in sicer z ohranjeno opremo. Je izviren dokument, ki priča o bivalni kulturi in načinu življenja v prvi polovici 19. stoletja. Kegljevičeva hiša je zdaj namenjena izključno muzejsko-izobraževalni dejavnosti in ima status kulturnega spomenika. Nekoliko jugovzhodno se nahaja Baničeva hiša, ki je prav tako pritlična lesena hiša, zgrajena iz neometanih brun, in je precej podobna Kegljevičevi hiši. Pročelje ima samo par oken, saj drugo polovico zaseda vhod v prostor. Streha je prav tako v celoti slamnata, z jugovzhodne strani pa je podprta z lesenim kolom. Objekt so prestavili iz vasi Miholovo pod Gorjanci. Notranjost je deloma ohranjena, deloma spremenjena, saj se danes v njej nahaja trgovina s spominki manjših razsežnosti, prav tako pa ima tam prostore upravitelj muzeja. Jugozahodno od Baničeve hiše stoji dvojni kozolec (»toplar«). Njegovi nosilni stebri stojijo na kamnitih podstavkih, brane pa so gosto mrežene. Ostrešje je izvedeno v konstrukciji trapezastega povezja, zatrepi pa so leseni in značilno okrašeni. Somerna dvokapna streha s čopoma je krita s slamo, smer slemena je severovzhod-jugozahod. S severovzhodne strani so prislonjene lesene stopnice, ki vodijo na gosto mreženo ograjo, ta pa do osrednjega hodnika kozolca. Kozolec je namenjen odlaganju in shranjevanju orodja ter drugih predmetov.

Južneje se nahaja delno zidana sušilnica. Streha je somerna dvokapnica, krita z opečnimi zarezniki. Nekoč je ta stavba služila za sušenje sadja in lanu. Zahodno od Kegljevičeve hiše je še Simoščev svinjak. To leseno gospodarsko poslopje so prepeljali iz vasi Javorovica nad Pleterjami. Pročelje svinjaka delijo štiri lesena vrata. Streha je somerna dvokapna, krita s slamo, smer slemena je severovzhod-jugozahod, zatrep pa je lesen. Na jugozahodni strani je na svinjak prislonjeno leseno stranišče »na štrbunk«. Zahodneje se nahaja Dobrovoljčev »pod«, prav tako prepeljan iz vasi Miholovo. Tudi to gospodarsko poslopje je v celoti leseno, z ostrešjem v konstrukciji trapezastega povezja in krito s slamnato kritino. Nekoč je služilo za mlatenje žita in spravljanje sena, danes pa ima zgolj muzejsko funkcijo. Vodnjak, ki se nahaja vzhodno od obeh hiš, je lesen in izkopan do podtalnice. Takšni vodnjaki so bili značilni za Šentjernejsko polje.

Leta 2007 si je ta muzej ogledovala ekipa filma Vampir iz Gorjancev, tam pa so posneli tudi nekaj kadrov.

Strokovne reference in viri

Avtor zapisa

Dijana Lukić (Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Predlog citata

Lukić, D. 2010: Muzej na prostem Pleterje. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/32-muzej-na-prostem-pleterje.

Komentiraj