S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Spomenik Josipu Brozu – Titu v Velenju

Uradna oznaka: Velenje - Spomenik Josipu Brozu-Titu
Sinonimi: Titov spomenik
Avtor: Antun Augustinčić, Vladimir Herljević
Največji še stoječi spomenik Josipu Brozu - Titu dominira na trgu, v središču Velenja.

Opis

Spomenk Josipu Brozu – Titu stoji na osrednjem velenjskem trgu, ki prav tako nosi Titovo ime. Kip, ki je delo Antuna Augustinčiča in Vladimirja Herljevića, so postavili ob petinosemdesetem rojstnem dnevu nekdanjega jugoslovanskega predsednika ter štirideseti obletnici ustanovitve kongresa Komunistične partije Slovenije. Ob njegovem odkritju 24. junija 1977 se je na trgu zbralo več kot 20.000 ljudi. Kljub temu, da je bil Tito povabljen, se zaradi državniškega obiska v tujini slavnostnega dogodka ni udeležil. Sicer pa je Velenje obiskal kar štirikrat, prvič 19. avgusta 1958.

Šest metrov visoka bronasta skulptura – toliko meri skupaj s podstavkom, ki je visok približno štiri metre – je nedvomno največji Titov spomenik na svetu. Uprizarja razmišljujočega maršala in nekdanjega predsednika Jugoslavije, oblečenega v uniformo in ogrnjenega s plaščem. Enak spomenik, le precej manjši stoji v Titovem rojstnem mestu Kumrovcu in v Sarajevu. Kipar Agustinčič naj bi prosil Tita, naj mu zanj pozira, a je bil ta preveč nemiren, da bi na to pristal, zato mu je naročil, da naredi skulpture na podlagi fotografij Iva Eterovića.

Prebivalci Velenja so navdušeno sprejeli idejo o postavitvi spomenika, le med študenti je bilo zabeleženo nekaj ostrejših kritikov. Sredstva za spomenik so večinoma prispevale delovne organizacije Šaleške doline; delavci Gorenja so denimo za spomenik darovali celoten enodnevni zaslužek.

Po osamosvojitvi Slovenije je spomenik kljub nasprotovanju manjšine ostal, prav tako se ni spremenilo ime Titovega trga niti številnih drugih velenjskih ulic. Čeprav večine Velenjčanov spomenik danes ne moti, so mnenja o njem v splošnem raznolika. Mnogi so nanj izjemno ponosni, mesta občina pa ga pogosto izpostavlja kot pomemben del turistične ponudbe. Občasno se na podstavku pojavijo grafiti, ob dnevu spomina na mrtve (1. november), na nekdanji dan mladosti (25. maj) in ob obletnici Titove smrti (4. maja) se pod spomenikom znajdejo tudi rdeče rože in sveče.

V okviru festivala mladih Kunigunda sta modna oblikovalka Stanka Blatnik in umetnica Simona Kokot bronastega Tita oblekli v nova oblačila, kar nekdanjim borcem sprva ni bilo po volji, potem pa so to le sprejeli kot svobodno dejanje umetniškega ustvarjanja. Titu sta tako nadeli dolgo togo, ki je bila s sprednje strani potiskana s srcem, ki je krasilo krošnjo razvejanega drevesa. Potisk naj bi ponazarjal veselje odraščanja nekdanjih mladincev v Jugoslaviji.

Nekateri Velenjčani v šali pravijo, da občasno bronasti maršal sestopi s podstavka in se v nočnih uricah sprehodi po mestu, in sicer zato, da preveri, kakšno je življenje Velenjčanov po njegovi smrti.

Strokovne reference in viri

Avtor zapisa

Alenka Bartulovič (Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Komentarji

1e61a6450468a8c9164ef65cbf142070?s=32&r=pg&d=mm
12. april 2013, 14:31

Poštovana,
kao kustos Galerije Antuna Augustinčića, moram Vas upozoriti da se u vašem tekstu "...Kipar Agustinčič naj bi prosil Tita, naj mu zanj pozira, a je bil ta preveč nemiren, da bi na to pristal, zato mu je naročil, da naredi skulpture na podlagi fotografij Iva Eterovića." potkrala pogreška. Augustinčić je ovu skulpturu dovršio 1948. godine bez pomoći fotografija Ive Eterovića (1935-2011)koji je tada imao 13 godina.
Molim Vas da to ispravite, a ako trebate kakve informacije u vezi Augustinčića, slobodno nam se obratite.
Uz poštovanje i srdačan pozdrav,
Davorin Vujčić

Komentiraj