S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Spominska plošča Antonu Meliku

Uradna oznaka: Črna vas – Spominska plošča Antonu Meliku
Sinonimi: spominska plošča največjega slovenskega geografa, spominska plošča velikega raziskovalca slovenske zemlje
Avtor: neznan; ploščo prispevalo Geografsko društvo Slovenije
Največjemu slovenskemu geografu Antonu Meliku posvečena pravokotna spominska plošča, ki je bila odkrita leta 1982 na njegovi rojstni hiši v Črni vasi na Ljubljanskem barju, spada med pomembno zgodovinsko in kulturno dediščino tega območja.

Opis

Pravokotna kamnita spominska plošča, odkrita leta 1982 v Črni vasi na Ljubljanskem barju, je posvečena največjemu slovenskemu geografu, prof. dr. Antonu Meliku, ki se je tu rodil leta.1890. Med letoma 1911 in 1916 je študiral na Dunaju, kjer je diplomiral iz geografije in zgodovine. Nato je služboval kot gimnazijski profesor v Ljubljani. Leta 1927 je na ljubljanski Filozofski fakulteti doktoriral z disertacijo Kolonizacija Ljubljanskega barja. Še istega leta je bil imenovan za docenta na Filozofski fakulteti, leta 1932 je napredoval v izrednega in leta 1938 v rednega profesorja. Leta 1940 je postal dopisni in leta 1946 redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, leta 1963 pa ga je Srbska akademija znanosti in umetnosti proglasila za svojega dopisnega člana.

Bil je pobudnik Zemljepisnega muzeja Slovenije, ki je bil ustanovljen leta 1946. Bil je tudi rektor ljubljanske univerze, dvakrat dekan Filozofske fakultete ter dolga leta predstojnik Oddelka za geografijo. Pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je leta 1946 ustanovil in dolga leta vodil Geografski inštitut, ki zdaj nosi njegovo ime. Urejal je znanstveni reviji Acta geographica / Geografski zbornik in Geografski vestnik. Skoraj 30 let, od 1928 do 1957, je bil predsednik Geografskega društva Slovenije, 16 let, od 1950 do 1966 pa predsednik Slovenske matice. Za svoje znanstveno delo je leta 1961 prejel Kidričevo nagrado. Znan je bil po svoji strokovni širini, bil je namreč vsestranski geograf, saj skoraj ni področja geografskega preučevanja Slovenije in tudi ne Jugoslavije, ki mu ne bi namenil kakšne razprave. Njegova znanstvena dela vključujejo prispevke od geomorfologije in klimatogeografije prek geografije naselij in problematike naših meja do gospodarske geografije. Največ se je ukvarjal z alpskimi in kraškimi pokrajinami ter regionalizacijo Slovenije. Napisal je več kot 400 del, od tega 31 knjig. Njegovi najpomembnejši deli sta prva splošna monografije Slovenije v dveh knjigah (leta 1935 in 1936) in prva regionalna monografija Slovenije v štirih knjigah (1954, 1957, 1959 in 1960). Leta 1966 se je upokojil in istega leta tudi umrl.

Anton Melik v disertaciji z naslovom Kolonizacija Ljubljanskega barja, ki velja za pomembno znanstveno dediščino, podaja rezultate antropogenega osuševanja Ljubljanskega barja, potek njegove poselitve ter stanje prebivalstva iz takratnega obdobja. V uvodnem delu nas seznani s pregledom osuševalnih del, s katerimi so takratni prebivalci želeli pridobiti čim več zemljišč, primernih za kmetijsko obdelavo. Vendar pa osuševalna dela največkrat niso bila uspešna, saj so bila pogosto izvedena brez predhodnih podrobnih načrtov in strokovnega nadzora. Sledi pregled kultivacije in kolonizacije Barja, ki se je začela šele po končanih osuševalnih delih v dvajsetih letih 19. stoletja. Poseben poudarek je namenjen pridobivanju šote za prodajo, ki je povzročilo opuščanje kmetovanja. Vendar so bile zaloge šote kaj kmalu izčrpane in domačini so se ponovno začeli preživljati s kmetovanjem. Melikovo delo, ki je pomemben prispevek k fizični, družbeni in regionalni geografiji, se nadaljuje s podrobnim pregledom lege in razvoja naselbin na Barju ter značilnosti njihovih imen. Melik je raziskal tudi izvor prebivalcev Barja ter njihovo življenje. Podrobneje se je ukvarjal z razvojem kmečkega doma na poplavnih in nestabilnih barjanskih tleh. Delo odlikuje nazoren slog pisanja ter fotografsko gradivo, ki izjemno dobro ponazarja takratne razmere.

Strokovne reference in viri

Avtor zapisa

Katarina Polajnar Horvat (Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Polajnar Horvat, K. 2010: Spominska plošča Antonu Meliku. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/124-spominska-plosca-antonu-meliku.

Komentiraj