S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Dovžanova soteska

Sinonimi: Dolžanova soteska
V soteski Tržiške Bistrice so razkrite paleozojske kamnine, v njej pa so tudi nahajališča okamnin.

Opis

Dovžanova soteska leži severovzhodno od Tržiča na nadmorski višini okoli 630 m.

Zaradi edinstvenega nahajališča paleozoiskih kamnin in številnih okamnin je Dovžanova soteska zavarovana kot naravni spomenik. Predstavlja eno osrednjih točk Slovenske geološke poti, ki vodi po Karavankah od Spodnjega Jezerskega do Javorniškega Rovta nad Jesenicami in se nadaljuje tudi v Julijske Alpe.

V soteski Tržiške Bistrice najdemo kamnine iz mlajšega paleozoika, stare med 250 in 300 milijoni let. Stik zgornjekarbonskih plasti z zgoraj ležečo spodnjepermsko dovžanovosoteško formacijo je tektonski, tako da karbonsko/permska meja ni vidna. Različne kamnine in morebitni fosili v njih so odsev različnih geoloških in klimatskih razmer na tem območju v različnih geoloških obdobjih. Najpomembnejše kamnine so: grödenski rdeči peščenjak, trbiška breča, apnenec in kremenov konglomerat.

Pisan apnenec so po gori Trogkofel v Karnijskih Alpah prvotno imenovali trogkofelski apnenec, ker pa se preveč razlikuje od tamkajšnjega, sta ga Buser in Forke kasneje poimenovala »apnenec Dovžanove soteske«. Apnenec je rožnat, rdeč ali svetlosiv s številnimi ostanki najrazličnejših organizmov od luknjičark ali foraminifer, brahiopodov (ramenonožci), krinoidov (razred iglokožcev) do školjk, polžev in glavonožcev ter trilobitov (poddeblo členonožcev). Razgaljeni so skladi permskega črnega apnenca, ki se v nižjem delu menjavajo s plastmi skrilavega glinavca. V teh apnencih je bila tudi prvič najdena fuzulinida (podred luknjičark) Sphaeroschwagerina carniolica, ki je dobila ime po naših krajih. V glinavcu, ki je tektonsko zelo zdrobljen in zgneten, je veliko zdrobljenih, v črni premog pooglenelih rastlinskih ostankov, kar mu daje videz mastnosti.

Nahajališča fosilov iz soteske Tržiške Bistrice so ime Dovžanove soteske ponesli v svetovno literaturo.

Strokovne reference in viri

Avtor zapisa

Janko Čretnik (Zavod za gradbeništvo Slovenije), Mateja Golež (Zavod za gradbeništvo Slovenije)

Predlog citata

Čretnik, J.; Golež, M. 2010: Dovžanova soteska. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/386-dovzanova-soteska.

Komentiraj