S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Nauportus

Uradna oznaka: Stara Vrhnika - Arheološko območje
Sinonimi: Navport, Vrhnika, Dolge njive, Kočevarjev vrt
Navport (danes Vrhnika) je bil v zgodnjerimski dobi (1. st. pr. n. št. in 1. st. po n. št.) utrjena postojanka s pristaniščem in skladišči, preko katere so potekale prometne povezave med Italijo in srednjim Podonavjem.

Opis

Promet in trgovina preko vrhniškega območja ob izvirih plovne Ljubljanice imata korenine v daljni prazgodovini.

Tudi poselitev prostora je zelo stara. Na hribu Tičnica je stala velika prazgodovinska naselbina (podrobneje nedatirana), od katere so se ohranile terase in zemljeni okopi. Iz bronaste dobe so naselbinski ostanki v strugi Ljubije pri Verdu (13.–11. st. pr. n. št.) ter v strugi Ljubljanice na Vrhniki. Na Vrhniki je bil najden grob z mečem iz srednje bronaste dobe (druga polovica 16.–14. stol. pr. n. št.).

Na Tičnici je morda v mlajši železni dobi (2.–1. st. pr. n. št.) ležalo naselje keltskega plemena Tavriskov, ki so ga Rimljani pozneje imenovali Nauportus. Grški geograf Strabon poroča, da so iz Akvileje (danes Oglej/Aquileia v Italiji) vozili blago v Navport, od tam pa so ga prevažali z ladjami po rekah do Donave. Verjetno je v Navportu stala mitninska postaja.

Območje Navporta so Rimljani najverjetneje nadzorovali že v prvi polovici 1. st. pr. n. št. Naselje je dobilo status vasi (vicus) in je ležalo na skrajnem severovzhodnem robu mestnega ozemlja kolonije Akvileje. Delež priseljencev iz Italije je bil že od sredine 1. st. pr. n. št. zelo močan, vodilno vlogo pa so imele, prek svojih osvobojencev, trgovske družine iz Akvileje.

Najstarejši znani del rimskega Navporta je bil zgrajen na desnem bregu Ljubljanice, na območju, imenovanem Dolge njive, najverjetneje v četrtem ali tretjem desetletju pr. n. št. Naselje je imelo obzidje s stolpi in obrambni jarek. Sredi je ležal razsežen trg, obdan s stebriščem in velikimi skladišči, odprtimi na trg. Na trgu je stalo svetišče. Rečno pristanišče je bilo odkrito na bregu Ljubljanice, zunaj obzidja. Tloris naselbine kaže na utrjeno prekladalno postajo, preko katere sta potekala tranzitni promet in trgovina. Postojanka je morala igrati na koncu 1. st. pr. n. št. pomembno vlogo v oskrbi legij na prostoru srednjega Podonavja in severnega Balkana, ki so ga Rimljani takrat osvajali.

Pomen Navporta se je v 1. st. po n. št. močno zmanjšal. Postojanka na Dolgih njivah je bila opuščena, jedro Navporta pa se je preneslo na prometno ugodnejše območje Breg, ki leži ob rimski cesti, na levem bregu Ljubljanice. Tam so v drugi polovici 1. in v 2. st. stala velika skladišča, vendar brez sledov obrambne arhitekture. Od 1. st. dalje je bilo poseljeno tudi območje Gradišča, kjer je bila odkrita obrtniška delavnica, v bližini pa je morala stati pomembna zgradba (ostanki kamnitega arhitektonskega okrasa).

Z nujnostjo obrambe prehodov proti Italiji se je v poznorimskem času ponovno povečal strateški pomen širšega območja Navporta. Petkotna trdnjava na Gradišču in opazovalni stolp (Turnovšče) sta bila postavljena verjetno konec 3. st. V 4. st. so zgradili po okoliškem hribovju 10 km dolg obrambni zid z opazovalnimi stolpi (Ajdovski zid), ki je zapiral poti na zahod. Do 4. st. je še živel naselbinski predel na Bregu.

Naselbine in utrdbe na območju Navporta so bile zapuščene najpozneje v prvi polovici 5. st., tudi promet po nekdanji tranzitni poti je zamrl.

Strokovne reference in viri

Avtor zapisa

Jana Horvat (Inštitut za arheologijo, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Horvat, J. 2010: Nauportus. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/110-nauportus.

Komentarji

27. december 2011, 22:06

Izreden resurs. Škoda, ker ga je zaradi avtorske zaščite skoraj nemogoče uporabiti za nadgradnjo drugih vsebin na internetu.

Komentiraj