S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Okra

Uradna oznaka: Razdrto - Arheološko najdišče Šušec
Sinonimi: Ocra, Razdrto, Preval
Čez prelaz Razdrto že od davnine potekajo pomembne prometne povezave. V prazgodovini in zgodnji antiki se je imenoval Okra, enako kot gora nad njim. Na območju Razdrtega so številna arheološka najdišča: ostanki poti, počivališč in utrjenih postojank.

Opis

Prelaz Razdrto, kjer so se že od davnine križale prometne poti, je z zahoda prva stopnica proti celinskemu delu jugovzhodnih Alp in v nasprotni smeri najlažji prehod proti morju. Na območju prelaza so številna arheološka najdišča: ostanki poti, počivališč in utrjenih postojank.

V pozni prazgodovini in zgodnji antični dobi (2. st. pr. Kr. – 1. st. po Kr.) je ime Okra hkrati označevalo različne geografske enote na jugovzhodnem obrobju Alp: prelaz, goro in naselbino. Iz tega imena je bilo izpeljano tudi ime ljudstva Subokrini. Prelaz Okra je mogoče zanesljivo prepoznati kot današnji prelaz Razdrto, gora Okra je pomenila Nanos, mesto Okra ni locirano, ljudstvo Subokrini pa je najverjetneje živelo na ozemlju med Tergestom (Trstom) in Nanosom.

Goli vrh, ki se pne 110 m nad prelazom, je odlična razgledna točka po celotni Postojnski kotlini na vzhodu in Vipavski dolini na zahodu. Tu je stala v pozni bronasti dobi (konec 2. in začetek 1. tisočletja pr. Kr.) neutrjena naselbina, ki je nadzirala poti čez prelaz. V tem času so prek Razdrtega potekali stiki med kulturami Italije, zahodnega Balkana in Panonske nižine.

Pozneje (morda sredi 2. st. pr. Kr.) so vrh hriba utrdili z obrambnim okopom, ki so ga popravili in dopolnili z dodatnim nasipom.

Sledovi iz mlajših arheoloških obdobjih na Golem vrhu niso bili odkriti.

Mandrga leži vzhodno pod prelazom, na območju, kjer je burja sorazmerno šibka.

Posamezni kosi lončenine kažejo na neposredno bližino naselbine iz pozne bronaste dobe (verjetno konec 2. in začetek 1. tisočletja pr. Kr.), obesek v obliki živali je sled iz starejše železne dobe (konec 6. in 5. st. pr. Kr.).

Kratko obdobje, na koncu 2. in na začetku 1. st. pr. Kr., je na Mandrgi stala skromna rimska postojanka. Odkriti so bili sledovi treh lesenih stavb in odvodni jarek. Drobni predmeti kažejo, da so priseljenci prišli iz Italije, verjetno z območja Akvileje, pa tudi, da skoraj niso imeli stikov z neposredno okolico, ki so jo je takrat poseljevalo keltsko ljudstvo Karnov.

Naselbina na Mandrgi dokazuje, da so tranzitni promet čez Razdrto konec 2. st. pr. Kr. nadzorovali in vodili rimski trgovci, čeprav širše območje zahodne Slovenije še ni bilo trdno v rimskih rokah. Iz kolonij Akvileje (ustanovljena 181 pr. Kr.) in Tergesta (ustanovljen sredi 1. st. pr. Kr.) so Rimljani svoj vpliv postopno širili proti vzhodu: s trgovino, nadzorom nad potmi, s posameznimi vojaškimi akcijami v 2. st. pr. Kr. in končno z osvojitvijo zahodnega Balkana in srednjega Podonavja konec 1. st. pr. Kr.

Na Prevalu, na vrhu prelaza Razdrto, so bili odkriti le skromni ostanki preteklosti. Maloštevilnost objektov je verjetno posledica neugodnih podnebnih razmer, saj je območje izpostavljeno siloviti burji.

Najstarejša sled prometa čez prelaz je sponka za oblačila iz 2. st. pr. Kr.

Na vrhu prelaza je bilo odkrito kurišče na prostem iz prve tretjine 1. st. pr. Kr., ki so ga uporabili rimski potniki.

V sredini ali drugi polovici 1. st. pr. Kr. so Rimljani prek prelaza zgradili cesto, ob kateri je stala stavba – verjetno ostanek obcestne postaje. Stavba je bila porušena sredi 1. st. po Kr., ceste pozneje niso več popravljali. Samo nekaj posamičnih predmetov izvira iz pozne rimske dobe (4. st. po Kr.).

Na Prevalu so bili odkriti še temelji objekta iz 18. st. in verjetni ostanki sočasne ceste.

V zgodnjem 1. st. po Kr., po osvojitvi Alp in razširitvi države do Donave, so Rimljani zgradili novo magistralno cesto čez Hrušico (Ad Pirum), ki je skrajšala pot iz Italije na vzhod. Promet čez Razdrto se je močno zmanjšal, obcestna postojanka na Prevalu je bila opuščena in stare ceste niso več popravljali.

Ko je v zgodnjem 5. st. po Kr. promet čez Hrušico usahnil, je pot čez Razdrto znova za kratek čas oživela. Pritisk barbarskih ljudstev, ki so z vzhoda silila v Italijo, pa je bil od sredine 5. st. po Kr. dalje tako močan, da se na Razdrtem ni mogla več obdržati nobena postojanka.

Strokovne reference in viri

  • Horvat, J., Bavdek, A. 2009: Okra. Vrata med Sredozemljem in Srednjo Evropo / Ocra. The gateway between the Mediterranean and Central Europe. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 17. Ljubljana. [COBISS-ID 248482304]

Avtor zapisa

Jana Horvat (Inštitut za arheologijo, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti), Alma Bavdek (Notranjski muzej Postojna)

Predlog citata

Horvat, J.; Bavdek, A. 2010: Okra. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/427-okra.

Komentiraj