S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Poznoantična utrdba Kastra (Ajdovščina)

Uradna oznaka: Ajdovščina - Arheološko najdišče Castra
Sinonimi: Castra
Kastra je bila osrednja točka poznorimskega zapornega sistema Claustra Alpium Iuliarum.

Opis

Legenda pravi, da so Slovani, ko so uzrli mogočne razvaline Kastre, njeno gradnjo pripisali velikanom s človeško podobo, Ajdom. Od tod današnje ime Ajdovščina.

Zgodovina poselitve tega območja sega v bronasto in železno dobo, ko je utrjeno naselje stalo na vzpetini Gradišče (Školj), ki leži severno od Kastre, v sotočju Lokavščka in Hublja. Leta 181 pr. n. št. so Rimljani ustanovili Oglej (Aquileia), upravno, vojaško, trgovsko in kulturno središče, ki je služilo kot odskočna deska osvajanju jugovzhodnih Alp in Podonavja. Skozi Vipavsko dolino so zgradili cesto, ki je pod Školjem vodila v smeri Razdrtega (Ocra) in naprej proti Emoni. Na mestu današnje Ajdovščine je vsaj v zgodnji cesarski dobi, če ne že prej, zrasla poštna in tovorna postaja z imenom mansio Fluvio Frigido (pri Mrzli reki - Hublju), zadnja ravninska postaja, preden se je začela cesta vzpenjati. Po osvojitvi Alp in razširitvi države do Donave v zgodnjem 1. st. n. št., so Rimljani proti Emoni zgradili novo, bistveno krajšo cesto, ki je vodila čez Col, Hrušico (ad Pirum), Logatec (Longaticum) in Vrhniko (Nauportus). Ajdovščina je omenjena v treh itinerarjih: na Tabuli Peutingeriani iz začetka 3. st. kot fl. frigido, v Antoninovem s konca 3. st. kot Fluvio Frigido in v Jeruzalemskem iz prve polovice 4. st. kot mutatio Castra.

Politične razmere v rimski državi v drugi polovici 3. in na začetku 4. st so sprožile odločitev o gradnji utrdb in sistema zapornih zidov med Kvarnerjem in Čedadom, imenovanem Claustra Alpium Iuliarum. Takrat zgradijo severno od mansia novo trdnjavo - Castra, ki ob civilnih prevzame tudi vojaške naloge, postane operativno vojaško središče s stalno vojaško posadko in poveljstvom. Domnevno je Kastra upodobljena v popisu dvornih, upravnih in vojaških nazivov Notitia dignitatum iz 5. st. V antičnih pisanih virih je Ajdovščina povezana z dvema vojaškima spopadoma. Prvi je bitka med uzurpatorjem Evgenijem in cesarjem Teodozijem leta 394 pri Mrzli reki. Danes je splošno sprejeto, da je bilo prizorišče bitke na ravnici med Ajdovščino in Vipavo. Evgenij naj bi v spopad krenil iz Castre, Teodozij pa naj bi svojo vojsko popeljal na bojišče s Hrušice (ad Pirum). V drugi bitki so Langobardi branili vzhodno mejo svoje države pred prodirajočimi Avari in Slovani. Vojski sta se udarili pri kraju Flovius (t. j. Fluvius Frigidus). Življenje v ruševinah Kastre zamre konec 6. oz. na začetku 7. st.

Utrdba ima tloris v obliki nepravilnega mnogokotnika. V dolžino meri 220 m, široka je 160 m, celoten obseg je okoli 600 m. V 3,4 m debelo obzidje je vključenih 14 okroglih stolpov. Stolpi, ki imajo kvadratne temelje, so bili visoki najmanj 6 m. Zunanji premer stolpov je 9 do 9,6 m, notranji manj kot 3 m. Razdalje med stolpi so različne, od 28 do 55 m, največkrat med 30 in 34 m. Okrog obzidja je bil 3 m širok jarek. Vhod je bil na zahodni strani, med stolpoma št. 1 in 2. Notranjost utrdbe je zaradi kasnejših prezidav, rušenj in novejših pozidav slabo poznana. Arheološko raziskani sta bili dve lokaciji, na mestu Bratinove hiše in pod blagovnico Nanos. Odkrili so ostanke več stavb, term in kanalizacije. Forum je bil verjetno na mestu današnjega glavnega mestnega trga.

Grobišče, ki se razprostira zahodno od obzidja, je večinoma uničeno. Znanih je le 22 žarnih oz. skeletnih grobov.

Strokovne reference in viri

  • Osmuk, N. 1997: Ajdovščina - Castra. Stanje arheoloških, raziskav (1994). Arheološki vestnik 48, 119–130. Ljubljana. [COBISS-ID 4767789]
  • Osmuk, N., Svoljšak, D., Žbona-Trkman, B. 1994: Ajdovščina. Castra. Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 183. Ljubljana. [COBISS-ID 42275072]

Avtor zapisa

Primož Pavlin (Inštitut za arheologijo, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Pavlin, P. 2010: Poznoantična utrdba Kastra (Ajdovščina). DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/420-poznoanticna-utrdba-kastra-ajdovscina.

Komentiraj