S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Strunjanski klif

Uradna oznaka: Strunjanski klif
Sinonimi: Mesečev zaliv, Zaliv svetega Križa, Bele skale, rt Ronek
Flišni klif nad Mesečevim zalivom se strmo pne med rtom Kane in Strunjanskimi solinami.

Opis

Strunjanski klif med Izolo in Strunjanskim zalivom je del riaške obale slovenske Istre in del Tržaškega zaliva. Proti jugozahodu se položno spušča v deloma že zasut in v soline spremenjen Strunjanski zaliv.

Geomorfološka pomembnost Strunjanski klif je 4 km dolg in 80 m visok klif v flišu, za katerega je značilno izmenjavanje plasti peščenjaka, laporja in karbonatnega turbidita. Ker je fliš mehka sedimentna kamnina, je strma stena vseskozi izpostavljena geomorfnim procesom, ki jih v spodnjem delu vzpodbujajo morski valovi, v srednjem in zgornjem delu pa sonce, dež, veter in v manjši meri zmrzal. Posledica so zanimivi geološki in geomorfološki pojavi, na primer spodmoli, mikrotektonski prelomi, nalomljeni skalni bloki in poševne plasti peščenjaka, ki segajo v morje in ponekod na meji med morjem in kopnim ustvarjajo naravni tlak. Zaradi navedenih posebnosti se Strunjanski klif uvršča med površinske geomorfološke vrednote. Zaradi intenzivnosti procesov oblikovanja površja je v zdajšnji obliki mlada in neobstojna tvorba, ki se zaznavno odmika od morja in zajeda v kopno. Drobir, ki se kruši s stene, se kopiči pod klifom, kar omogoča razvoj sredozemskega grmovnega rastlinstva.

Botanična in ekosistemska pomembnost Pod klifom je tik pod morsko gladino ravnica, imenovana žalo. Nagnjena je v smeri proti morju. Ogromne večtonske skale pod vodo in na obali, ki so se odlomile s pobočja klifa, so ostanki okrog 2 m debelega kamninskega sklada. Večji del jih je pod vodo, kjer omogočajo razvoj bogatega in samosvojega morskega rastlinstva in živalstva, zato se območje klifa uvršča tudi med pomembne ekosistemske in botanične naravne vrednote državnega pomena. Trdno morsko dno je poraslo z algami številnih vrst, med katerimi so zaradi drevesaste oblike najbolj opazne cistozire. Nekoliko globlje preide v zamuljeno dno. Na njem uspevajo obsežni "travniki" cvetnice kolenčaste cimodoceje, v njih pa kraljujejo leščurji in črvi cevkarji. Še nekoliko globlje se morsko dno spremeni v ravno peščeno dno, kjer živijo barvite morske vetrnice, polži, školjke, plaščarji, spužve, morski ježki in kačjerepi.

Strunjanski klif je del Naravnega rezervata Strunjan, ki je del Krajinskega parka Strunjan. Odmaknjena in po kopnem težko dostopna vznožja klifa so poleti priljubljena med kopalci, pobočja in še zlasti vrhnji del klifa pa so primerni za sprehajanje in pohodništvo.

Strokovne reference in viri

  • Gams, I. 1970: Severna obala Strunjanskega polotoka. Proteus 33-2, str. 56–62. Ljubljana. [COBISS-ID 7966765]
  • Orožen Adamič, M. 1990: Podvodni relief Tržaškega zaliva in varovanje naravne dediščine. Primorje. Zbornik 15. zborovanja slovenskih geografov, str. 21–27. Ljubljana. [COBISS-ID 27788032]
  • Žumer, J. 1990: Recentni razvoj klifov na obali Istrske Slovenije. Geomorfologija in geoekologija. Zbornik referatov 5. znanstvenega posvetovanja geomorfologov Jugoslavije, str. 143–147. Ljubljana. [COBISS-ID 27849472]

Avtor zapisa

Mateja Breg Valjavec (Geografski inštitut Antona Melika, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Breg Valjavec, M. 2010: Strunjanski klif. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/116-strunjanski-klif.

Komentiraj