S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Cerkev sv. Trojice v Hrastovljah

Uradna oznaka: Hrastovlje - Cerkev sv. Trojice
Triladijsko cerkev je leta 1490 v celoti poslikal Janez iz Kastva s pomočniki; gre za najobsežnejši ohranjeni srednjeveški slikarski kompleks na Slovenskem, mdr. s prizori iz Stare zaveze (Geneze), dvanajstimi meseci in znamenitim Mrtvaškim plesom.

Opis

Nepravilno orientirana podružnična cerkev sv. Trojice stoji v zgornjem delu doline Rižane, tik nad vasjo Hrastovlje. Ima psevdobazilikalno triladijsko zasnovo (višja srednja ladja je brez lastne osvetljave), v zid poglobljeni (»skriti«) stranski apsidi in glavno, zunaj poligonalno oblikovano apsido, sočasen zvonik pred fasado in precej mlajšo zakristijo (1896). Notranjščina je z dvema paroma čokatih zidanih stebrov predeljena v tri banjasto obokane ladje. Cerkev naj bi po eni teoriji nastala že v romaniki, po drugi šele v 15. stoletju (rustikalen odvod zgodnjerenesančne beneške arhitekture). Cerkev obdaja taborsko obzidje iz 16. stoletje, s kakršnimi so utrjevali vaške cerkve pred turško nevarnostjo; na vhodu je vklesan latinski napis iz leta 1581. V notranjščini je cerkev v celoti poslikana. Napisa pod Pohodom in poklonom sv. Treh kraljev v glagolici in v latinščini odkrivata avtorja fresk, slikarja Janeza iz Kastva, ki je delo končal, kot je sam zapisal, na dan sv. Marjete (13. julija) 1490. Po slogovnem značaju se poslikava uvršča v poljudno istrsko lokalno slikarstvo druge polovice 15. stoletja, ki so ga mdr. utemeljili tudi južnotirolski slikarji v kapiteljski cerkvi v Pazinu v hrvaški Istri. Na freskah je slikar upodobil na oboku srednje apside t. i. prestol milosti, ki ponazarja sv. Trojico (kateri je cerkev posvečena), na stenah so celopostavni apostoli pod arkadami, stena nad glavno apsido prikazuje Marijino kronanje. Obok srednje ladje krasijo cikel Stvarjenje sveta (Geneza) in prizori iz življenja prvih staršev: kako je Bog ločil svetlobo in temo, kopno od vode, kako je ustvaril rastline, sonce in luno, vodne živali in ptice ter človeka, potem je sedmi dan počival; nato je prva človeka Adama in Evo poučeval, tadva pa sta zagrešila (izvirni) greh, zaradi česar ju je Bog izgnal iz raja in sta morala odtlej trdo delati; sledi Kajnov umor brata Abela ter njegovo zaslišanje. Zanimivo pri Genezi je, da se je slikar naslonil na grafični cikel nizozemskega bakrorezca, t. i. Mojstra z napisnimi svitki, ki je takšno zasilno ime dobil, ker je svoje stvaritve rad opremljal s svitki (posnel jih je tudi Janez iz Kastva v Hrastovljah). Ker so iz bakrorezne serije ohranjeni le trije listi, dajejo hrastoveljske freske možnost rekonstrukcije izgubljenega bakroreznega cikla. Na obokih stranskih ladij so alegorične upodobitve mesecev (v nekaterih medaljonih so žanrski prizori s kmečkimi opravili, v drugih personifikacije), znamenit pa je zlasti t. i. Mrtvaški ples na južni steni. Kompozicija se povsem ujema s tisto na Škrilinah pri Bermu, delom Vincenca iz Kastva (1474), pri čemer pravzaprav ne gre za ples, pač pa za sprevod enajstih parov, ki jih sestavlja po en predstavnik človeštva (od otroka, berača, trgovca, do kralja in papeža) in po en okostnjak, ki se pomikajo proti odprtemu grobu. Ikonografski motiv opozarja, da bomo vsi umrli, ne glede na starost in stan. Na severni steni stranske ladje sta (kot je to običajno pri naših srednjeveških poslikavah) upodobljena Pohod in poklon sv. Treh kraljev, obogatena z raznimi žanrskimi, zlasti lovskimi prizori. Na zahodni in južni steni vidimo Kristusov pasijon, poslikane pa so tudi vse druge površine (svetnice, svetniki, preroki, dve tihožitji).

Strokovne reference in viri

  • Höfler, J. 1996: Srednjeveške freske na Slovenskem, 2: Primorska. Ljubljana. [COBISS-ID 68695552]
  • Stopar, I. 1990: Hrastovlje. Umetnostni spomeniki. Enciklopedija Slovenije, 4. Ljubljana. [COBISS-ID 17411]
  • Zadnikar, M. 1973: Hrastovlje. Ljubljana. [COBISS-ID 6726201]
  • Zadnikar, M. 1988: Hrastovlje. Romanska arhitektura in gotske freske. Ljubljana. [COBISS-ID 7632640]

Avtor zapisa

Simona Kermavnar (Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Kermavnar, S. 2010: Cerkev sv. Trojice v Hrastovljah. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/139-cerkev-sv-trojice-v-hrastovljah.

Komentiraj