S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Politika zasebnosti

Reka

Sinonimi: Velika voda, Notranjska Reka, Brkinska Reka
54 km dolg vodotok velja za najdaljšo ponikalnico v Sloveniji, ki oblikuje izjemen ponorni jamski sistem (Škocjanske jame).

Video vsebine

1

Opis

Hidrološka pomembnost Reka izvira na Hrvaškem, južno od Gomanc. Po kilometru toka priteče na ozemlje Slovenije in teče po južnem robu Snežniškega pogorja, kjer dobiva pritoke iz številnih grap. Pod Zabičami se njen tok umiri in se vije po Podgori proti severozahodu. Zahodno od Ilirske Bistrice je sotočje z Moljo, severneje pa se ji pridruži še močan kraški pritok Bistrice, ki izvira v kratkem zatrepu v robu snežniškega pogorja tik nad Ilirsko Bistrico. Od Ilirske Bistrice teče Reka med Brkini na južni strani in Košansko dolino in Vremščico na severni strani proti severozahodu. Pod vasjo Gornje Vreme priteče s flišnih kamnin na apnence, po katerih teče kot alohtoni vodotok še 4,5 km daleč. Vododržnost struge na tem odseku zagotavljajo flišni nanosi. V strugi so pogosti grezi, imenovani kanduti, v katerih Reka še pred ponorom izgublja vodo, ob suši pa popolnoma ponikne. Reka teče skozi kraje Ilirska Bistrica, Topolc, Prem in Škoflje do Škocjana. Tu se površinski tok konča s ponorom pod 164 m visoko steno zahodnega roba Velike Doline, kjer ponikne v Mahorčičevo jamo. Za ponorom teče Reka skozi vhodni del Škocjanskih jam, nekoč imenovan Male jame. Sestavljata jo Mahorčičeva jama, iz katere Reka brez izrazitega prehoda priteče v Mariničevo jamo. Med Mariničevo jamo in ponorom Reke v Škocjanske jame v ožjem pomenu se je v geološki zgodovini porušil strop. Nastali sta dve veliki udornici, Mala in Velika Dolina, ki ju loči naravni most, pod katerim se Reka prebija skozi Tesen z brzicami in dvema slapoma. Reka po zadnjem ponoru vstopa v pravi podzemni kanjon, ki na koncu preseže višino 150 m. Podzemskemu toku Reke lahko sledimo še 1620 m daleč do sifona v Mrtvem jezeru. Vprašanje, kam odteka voda iz sifona Mrtvega jezera, je bilo rešeno leta 1912, ko je Guido Timeus objavil rezultate prvih barvanj, ki so dokazala že dolgo domnevano povezavo Škocjanskih jam z jamo Labodnico in z izviri Timave (Timav) ob obali Jadranskega morja. Podzemni tok reke Reke je poleg Škocjanskih jam dostopen še v Kačni jami, v Breznu 3G pri Divači, v Jami 1 v Kanjaducah pri Sežani, v Breznu v Stršinkni dolini pri Orleku, v Labodnici pri Trebčah ter v Jami Lazarja Jerka (Lazzaro Jerko) pri Repentaboru. Razen v Škocjanskih jamah in v Kačni jami najdemo v ostalih jamah kratke dele podzemnega vodnega toka, ki jih zaznamujejo kratke razdalje med pritočnimi in odtočnimi sifoni. Porečje reke Reke obsega 365 km². Na vodomerni postaji Cerkvenikov mlin znašajo izmerjeni pretoki reke: 8,95 m3/s srednji pretok, 0,16 m3/s srednji minimalni, 387 m3/s maksimalni pretok. Razmerje med minimalnim in maksimalnim pretokom znaša kar 1:2419. Zadnja leta Reka ob suši popolnoma presahne že pod vasjo Vreme. Tudi ko Reka popolnoma ponikne, se v Škocjanskih jamah ohrani minimalni pretok vode iz lokalnega kraškega zaledja. Padec reke določajo izmerjene nadmorske višine: 680 m (izvir), 317 m (Reka na vstopu v Mahorčičevo jamo), 269 m (vhod v Škocjanske jame v ožjem pomenu besede), 214 m (Reka v Martelovi dvorani Škocjanskih jam). Površinska geomorfološka pomembnost Dolvodno od mostu pri Škofljah je Reka ustvarila slikovito slepo dolino, dolgo 2750 m. Dolina ima značaj soteske. V največjem delu je globoka 60 do 80 m in je zelo izrazita, saj je vrezana v drugače pretežno uravnan kraški svet. Reka na koncu soteske doseže ponorno Mahorčičevo jamo Škocjanskega jamskega sistema.

Strokovne reference in viri

  • Debevc, A., Klemen, Z., Kranjc, A., Mihevc, A., Peric, B., Slapnik, R., Turk, P., Zorman, T. 2002: Park Škocjanske jame. Škocjan. [COBISS-ID 120542720]
  • Peric, B. 2006: Spremljanje pretakanja podzemnega toka Reke. Kras: revija za vsak dom. Ljubljana. [COBISS-ID 33682530]
  • Simić, M. 2000: Evidenca naravnih vrednot v Parku Škocjanske jame in njegovi neposredni okolici - Strokovne osnove za Program varstva in razvoja Regijskega parka Škocjanske jame. Elaborat. Ljubljana.
  • Zorman, T., Mihevc, A., Knez, M., Kranjc, A. 2003: Vodnik po učni poti Škocjan, Škocjan Park Škocjanske jame. Škocjan. [COBISS-ID 124115200]

Avtor zapisa

Borut Peric (Park Škocjanske jame), Matjaž Hribar (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Predlog citata

Peric, B.; Hribar, M. 2010: Reka. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/143-reka.