S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Sava Bohinjka

Sinonimi: Bohinjka
Iztok Bohinjskega jezera je eden od dveh povirnih krakov najdaljše slovenske reke Save.

Opis

Sava Bohinjka je eden izmed dveh povirnih krakov reke Save. Strugo si je vrezala v samo osrčje Julijskih Alp. Napaja se z vodami Bohinjskega jezera in se v bližini Radovljice zlije s Savo Dolinko. Od tam naprej združeni tečeta pod imenom Sava. Skrajni zgornji del njenega toka med Bohinjskim jezerom in Laškim Rovtom je zavarovan tudi v okviru Triglavskega narodnega parka.

Kmalu po iztoku iz Bohinjskega jezera se po sotočju z Mostnico, s kratko, a slikovito sotesko prebije čez apneniški hrbet. Tok nadaljuje mimo Bohinjske Bistrice vse do Nomenja po prodnati ledeniški nasutini. Dolvodno od Nomenja dolina postaja vse ožja, njena pobočja pa vse bolj strma in razbrazdana s hudourniškimi grapami. V tem delu si je Bohinjka strugo vrezala po nekdanji ledeniško preoblikovani dolini med kraškima planotama Pokljuko in Jelovico. Zaradi velikega strmca in številnih skal, ki so kot posledica pobočnih procesov obležale v strugi, je ta odsek zelo priljubljen tudi med izkušenejšimi kajakaši na divjih vodah. Pod Bohinjsko Belo se dolina ponovno razširi in tok reke se upočasni. Na obeh straneh vodotoka se razprostrejo mokrotni travniki in pašniki, ki skrivajo več mrtvih rečnih rokavov (mrtvic), za katere sta značilni bogata flora in favna stoječih voda. Nekatere kotanje nekdanjih mrtvic so danes zasute in zravnane s površjem.

Sava Bohinjka izvira pod strmo steno Komarče kot Slap Savica, a se rečni odsek med slapom in Bohinjskim jezerom imenuje Savica. Za Bohinjko je značilno, da je kljub manjšemu porečju v primerjavi s Savo Dolinko bolj vodnata od nje (povprečni pretok na vodomerni postaji Bodešče, tik pred sotočjem z Dolinko, znaša 23,6 m3/s). Njeno povirno območje namreč spada med najbolj namočene predele pri nas. Za reko je značilno, da je zaradi kraškega porečja in posledičnega podzemnega pretakanja vode, rečna mreža relativno slabo razvita. Ima malo površinskih pritokov, ki so praviloma kratki in skromni po izdatnosti. Med njimi izstopata le pritoka Mostnica in Bistrica v zgornjem delu porečja. V spodnjem toku, dolvodno od Nomenja, velik del vode, s katero se Bohinjka napaja, v dolino priteče podpovršinsko, po kraških podzemnih kanalih.

Strokovne reference in viri

  • Skoberne, P., Peterlin, S. 1991: Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije. 2. del, osrednja Slovenija. Ljubljana. [COBISS-ID 424015]

Avtor zapisa

Tajan Trobec (Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Komentiraj