Posebna igličasta oblika kristalizacije minerala aragonita iz okolice Podčetrtka
Lokacijski podatki
Poglej na:
Status
Objekt Posebna igličasta oblika kristalizacije minerala aragonita iz okolice Podčetrtka pod evidenčno številko 4415 OP vodi Register naravnih vrednot.
Varstveni status: Naravni spomenik, Zakon o Kozjanskem regijskem parku
Pristojni zavod: ZRSVN OE Celje
Vir: Register naravnih vrednot
Ocena
Taksonomija o taksonomiji
Opis
Aragonitni ježki iz okolice Podčetrtka sodijo med najlepše razvite aragonitne kristale v Sloveniji. Mineral aragonit je poimenoval mineralog Werner po španski pokrajini Aragón že leta 1796.
Po sestavi je mineral aragonit kalcijev karbonat (CaCO3) z enako kemijsko sestavo kot bolj razširjeni kalcit. Gre za polimorfno obliko kalcita, kar pomeni, da ima enako kemijsko formulo, vendar različno strukturo, torej različno simetrijo in kristalno obliko. Aragonit ima rombično kristalno obliko, medtem ko ima kalcit trigonalno. Je trši in težji od kalcita, njegova trdota je 3,5-4, gostota pa med 2,9 g/cm3 in 3,0 g/cm3. Ima steklast sijaj in je lahko brezbarven, bel, rumen, rjav, vijoličast, rdeč, moder, zelen. Kristalizacija poteka v omejenih fizikalno-kemijskih razmerah, najpogosteje ga najdemo ob toplih vodnih vrelcih, s temperaturo vode nad 30 °C. Voda, iz katere se »izločajo« aragonitni kristali, mora vsebovati vsaj tri krat več raztopljenega magnezija kot kalcija. Pri sobni temperaturi in tlaku aragonit ni obstojen, zato počasi prehaja v kalcit.
Poleg nahajališča aragonitnih ježkov pri Podčetrtku so znani lepi primerki aragonitnih kristalnih kopuč tudi iz Ravenske jame pri Cerknem, Rotovnikove jame pri Šoštnanju in Križne jame pri Ložu. Pravzaprav krasijo snežnobeli aragonitni kristali le redke jame na svetu, zato uvrščamo njihova nahajališča med najstrožje varovana območja naravnih vrednot.
Spletne povezave
Strokovne reference in viri
- Aničić, B., Pavšič, J. 2004: Vodnik po geološki učni poti, Kozjanski park – Rudnica/Virštanj. Podsreda.
- Vidrih, R., Mikuž, V. 1995: Minerali na Slovenskem. Ljubljana. [COBISS-ID 53037312]
- – 2000: Geološke naravne vrednote Kozjanskega regijskega parka. Interno gradivo. Podsreda.
Opombe
Odnašanje aragonitnih ježkov je strogo prepovedano.
Avtor zapisa
Mateja Golež (Zavod za gradbeništvo Slovenije), Janko Čretnik (Zavod za gradbeništvo Slovenije)
Predlog citata
Golež, M.; Čretnik, J. 2010: Posebna igličasta oblika kristalizacije minerala aragonita iz okolice Podčetrtka. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/169-posebna-iglicasta-oblika-kristalizacije-minerala-aragonita-iz-okolice-podcetrtka.