S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Poznobronastodobni Ormož

Uradna oznaka: Ormož - Arheološko najdišče Mestno jedro
Pod današnjim Ormožem so ostanki prazgodovinskega naselja.

Opis

Starine, najdene pri gradnji ormoških zgradb, so v petdesetih, šestdesetih in sedemdestih letih vzpodbudile sodelavce Pokrajinskega muzeja Ptuj k sistematičnim arheološkim raziskavam. Skupno so takrat raziskali več kot 15 000 kvadratnih metrov, kar Ormož uvršča med najbolje raziskana poznobronastodobna (10. do 8. st. pr. n. št.) naselja na območju jugovzhodnih Alp.

Naselje skoraj kvadratne oblike (380 x 400 m) je ležalo na visoki terasi na levem bregu Drave. Prostor ni bil naključno izbran. Proti reki ga je varovala strma ježa, na vzhodni in zahodni strani pa dva naravna jarka. Najlažji dostop je bil s severne strani. Omejili so ga z okopom, sestavljenim iz lesenega opaža in vanj naphane zemlje. Ostanki okopa v dolžini približno 200 metrov so vidni še danes.

Z raziskavami so odkrili več odsekov, do 4 m širokih cest, ki so bile tlakovane z rečnimi oblicami. Ob njih so stale hiše. Po številnih jamah za kole sodeč, so bile grajene v tehniki stojkaste gradnje. Zanjo je namreč značilno, da so nosilci sten vkopani v podlago, med njimi je preplet iz protja, ometan z ilovico. Hiše so bile različno velike, v glavnem med 11 in 20 oz. 21 do 30 kvadratnih metrov. Pokrite so bile z dvokapnimi strehami. Običajno so imele le en prostor z ognjiščem, ki je bilo na sredini. Jame pod podi hiš so služile za shranjevanje živeža. Poleg glinenih posod so med hišni inventar sodili še svitkasti ognjiščni podstavki, pekve, vretenca in uteži za statve. Večina stavb je imela smer vzhod-zahod ali sever-jug. V istih smereh tečejo tudi ohranjeni odseki cest, po čemer lahko sklepamo na raster naselja. Med infrastrukturne objekte štejemo še vodnjake, ki so bili vkopani na dvoriščih.

Z analizo kostnih ostankov je bilo ugotovljeno, da je imel lov, v primerjavi z živinorejo, obrobno vlogo. V glavnem so gojili govedo, v manjši meri svinje, drobnico in konje. Na podlagi livarskih kalupov sklepamo, da je imela pomembno vlogo v ekonomiki naselbine tudi barvna metalurgija.

Mrtve so pokopavali izven naselbine. Zahodno od naselja so na Škoršičevem vrtu odkrili več žarnih grobov s konca 9. in 8. st. pr. n. št., vzhodno, na Hardeku, pa gomilno grobišče, ki sodi že v železno dobo.

Prazgodovinski Ormož je bil obljuden več stoletij. Bil je pomembno poznobronastodbno naselje, ki je svoj vrh doseglo v 8. stoletju pr. n. št. V 7. stoletju je začelo izgubljati na pomenu, po letu 600 pr. n. št. pa življeneje v njem zamre. Skromne poznolatenske najdbe pričajo, da se je na koncu mlajše železne dobe življenje za nekaj časa vrnilo.

Strokovne reference in viri

Avtor zapisa

Primož Pavlin (Inštitut za arheologijo, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Pavlin, P. 2010: Poznobronastodobni Ormož. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/406-poznobronastodobni-ormoz.

Komentiraj