S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Betalov spodmol

Uradna oznaka: Zagon - Arheološko najdišče Betalov spodmol
Betalov spodmol je bogato arheološko in paleontološko jamsko najdišče z najdbami iz srednjega paleolitika.

Opis

Paleolitsko (starokamenodobno) in paleontološko jamsko najdišče Betalov spodmol je na obrobju Pivške kotline, tik nad cesto Postojna–Predjama. Odkril ga je italijanski geolog in speleolog Franco Anelli, ki je v njem izkopaval v letih pred 2. svetovno vojno. V letih1947–1953 je Anellijevo delo sistematično nadaljeval utemeljitelj slovenske paleolitske arheologije Srečko Brodar.

Betalov spodmol spada med najpomembnejša paleolitska najdišča pri nas. V njem so bile odkrite najdbe (kamnita orodja, kurišča in ostanki lovskega plena) iz različnih obdobij paleolitika. Obiskovan je bil tudi v mezolitiku (srednji kameni dobi). Iz tega obdobja je prevrtan jelenji zob, ki je služil kot obesek.

Brodar je v odkopanih plasteh ločil 8 kulturnih horizontov (nivojev z večjo koncentracijo arheoloških najdb). Najgloblji horizont A naj bi segal še v čas riške poledenitve. Kamnita orodja iz tega horizonta, stara okrog 300.000 let, predstavljajo skupaj s kamnitimi orodji iz Jame v Lozi in jame Risovec (ki sta prav tako v Pivški kotlini) najstarejše dokaze o prisotnosti človeka na Slovenskem. Srednjemu paleolitiku (moustérienu) pripadajo horizonti B, C, D in E. Horizont B je nastal v medledeni dobi med rissom in würmom, na kar kažejo najdbe toploljubne favne, kot sta kirhberški nosorog (Dicerorhinus kirchbergensis) in pelod listavcev. Po velikem številu kamnitih orodij še zlasti izstopa horizont D. Horizonta F in G že pripadata mlajšemu paleolitiku, in sicer kulturno-tehnološki stopnji gravettien. Horizont H pripada holocenu oz. arheološkemu obdobju mezolitik.

Betalov spodmol je bil v srednjem paleolitiku zaradi ojezerjene Pivške kotline, ki je nudila bogate vire hrane, priljubljena postojanka neandertalcev, ki so se preživljali z lovom in nabiralništvom. V strugah bližnjih vodotokov so roženčevi prodniki, ki so jih neandertalci nabirali za izdelavo kamnitih orodij.

Odkriti so bili ostanki različnih vrst živali. Največ kosti pripada jamskemu medvedu (Ursus spelaeus). V najglobljih plasteh so bili odkriti ostanki deningerjevega medveda (Ursus deningeri), predhodnika jamskega medveda. Med izumrlimi vrstami so našli še jamsko hijeno (Crocuta spelaea), orjaškega jelena (Megaceros giganteus) in že omenjenga kirhberškega nosoroga.

Najdbe iz Betalovega spodmola hranita Narodni muzej Slovenije in Notranjski muzej Postojna.

Strokovne reference in viri

  • Osole, F. 1990: Betalov spodmol, rezultati paleolitskih izkopavanj S. Brodarja I. Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 18, 7–41. Ljubljana. [COBISS-ID 67268864]
  • Osole, F. 1991: Betalov spodmol, rezultati paleolitskih izkopavanj S. Brodarja II. Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 19, 7–129. Ljubljana. [COBISS-ID 68651264]

Avtor zapisa

Matija Turk

Predlog citata

Turk, M. 2010: Betalov spodmol. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/273-betalov-spodmol.

Komentiraj