S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Cerkev sv. Duha v Ribčevem Lazu

Uradna oznaka: Ribčev Laz - Cerkev sv. Duha
Sinonimi: cerkev sv. Duha in sv. Trojice ob Bohinjskem jezeru, Sveti Duh ob Jezeru, »črvova cerkev«
S skodlami krita baročna cerkvica na jasi pod gozdom ob Bohinjskem jezeru je bila zgrajena po zaobljubi leta 1743.

Opis

Naselje Ribčev Laz spada v občino Bohinj. Cerkev sv. Duha ob Bohinjskem jezeru (na poti k slapu Savica) je podružnica župnije Srednja vas v okviru radovljiške dekanije. Ker je v prvi polovici 18. stoletja v Bohinju več let zapovrstjo polje zaradi črvov slabo obrodilo, so Bohinjci sklenili tri zaobljube, med njimi tudi, da bodo ob jezeru sezidali cerkev, kar so uresničili leta 1743, kot vidimo po letnici na prekladi nad glavnim portalom, naslednje leto je bil sezidan zvonik (letnica nad dvoločno lino tik pod streho na vzhodni stranici). Z obzidjem obdano pravilno orientirano cerkev sestavljajo ladja na tlorisu osemkotnika (na zahodni strani je spodaj lopa, zgoraj vgrajen zidan kor), triosminsko zaključen prezbiterij ter na jugu prizidan zvonik; pod zvonikom je zakristija. Ladja s streho v obliki kameljega hrbta, prezbiterij in zvonik s čebulasto streho so pokriti s skodlami, tlak v cerkvi je kamnit. Cerkev krasijo t. i. šivani robovi (sivkasti na stenah prezbiterija in ladje ter pobarvani z v kvadrat vključenimi trikotniki rdeče, rumene in modre barve na zvoniku) ter “cofaste” bordure. Zvonik v zgornjem nadstropju na vseh štirih straneh predirajo dvoločne line, obdane s kamnitim okvirjem. Na severovzhodni steni prezbiterija je Matija Koželj naslikal velikana sv. Krištofa z Jezuščkom ter se levo spodaj podpisal in fresko datiral (M. Koželj 10. okt. 1885), vendar napis ni več viden. Banjasti obok s sosvodnicami v ladji in prezbiteriju je po robovih okrašen z v omet vtisnjenim ornamentom, ki obdaja v ladji Marijin in v prezbiteriju Kristusov monogram. Na pilastrih, ki členijo stene ladje in prezbiterija, so naslikani veliki baročno okrašeni posvetilni križi. V cerkvi so trije oltarji. Veliki je lesen iz druge polovice 18. stoletja. Osrednjo figuralno skupino sv. Trojice (Bog Oče, Jezus Kristus, golob sv. Duha) obdajata na vsaki strani po dva stebra (z obročkom/prstanom) in pilastra s kompozitnimi kapiteli ter kipa sv. Helene in Neže, na obhodnih lokih sta vazi s cvetjem, ki krasita tudi vrh oltarja (atiko), kjer so kipi Brezmadežne (Apokaliptične žene) ter dveh sv. škofov. Kipi rokokojsko občutenih stranskih oltarjev so bili odtujeni konec prejšnjega stoletja, tako da ju danes krasita le še signirani in datirani sliki Matije Koželja iz leta 1885. Levi je posvečen sv. Janezu Nepomuku, desni Frančišku Ksaverju. Prižnica je preprost izdelek 18. stoletja, na balustradi so upodobljeni evangelisti.

Strokovne reference in viri

  • Krušič, M. (ur.) 1995: Slovenija. Turistični vodnik. Ljubljana. [COBISS-ID 50114048]
  • Lavtižar, J. 1897: Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica. Ljubljana. [COBISS-ID 192883]
  • Petrič, F. 1997: Duša, le pojdi z mano. Božje poti na Slovenskem. Ljubljana. [COBISS-ID 57682688]
  • Potokar, R. 2002: Gorenjska. Arhitekturni vodnik. Ljubljana. [COBISS-ID 121614848]
  • Rozman, K. 1987: Cerkveni spomeniki v Bohinju. Bohinjski zbornik. Radovljica. [COBISS-ID 2391810]

Avtor zapisa

Simona Kermavnar (Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Kermavnar, S. 2010: Cerkev sv. Duha v Ribčevem Lazu. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/454-cerkev-sv-duha-v-ribcevem-lazu.

Komentiraj