Cerkev Marijinega vnebovzetja v Kopru
Location data
See on:
Status
The object Cerkev Marijinega vnebovzetja v Kopru under the registration number 239 is managed by Register of immovable cultural heritage.
Protection status: Odlok o razglasitvi posameznih nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Koper, Uradne objave (Primorske novice), št. 1/93-4, 18/93 (popravek), Ur.l. RS, št. 57/2005-2522
Responsible Institution: ZVKDS OE Piran
Source: Register of immovable cultural heritage
Rating
Description
Stolnica Marijinega vnebovzetja stoji na vzhodni strani glavnega, Titovega trga v Kopru na Primorskem. Od prvotne, še romanske cerkve, ki je bila v obdobju gotike in renesanse večkrat prenovljena in razširjena, so ohranjeni južna stena, zvonik in pročelje. Pročelje je sestavljeno iz dveh delov. Pritličje iz druge četrtine 15. stoletja je oblikovano v slogu beneške gotico fiorito, steno členijo šilasti loki in baldahini s kipi. Nadstropje z renesančnimi kaneliranimi pilastri in okroglim oknom naj bi nastalo v letih 1491-98, lahko pa tudi šele po letu 1745. Pročelje je nenavadno ravno zaključeno in deluje skoraj kot profana palača. Baročno prenovo cerkve so izvedli v treh fazah v prvi polovici 18. stoletja, odločilen pa je bil prispevek vodilnega beneškega arhitekta tega obdobja, Giorgia Massarija, ki je svoj načrt predložil leta 1738. Triladijska dvorana z vrisano prečno ladjo in nekoliko dvignjenim kasnejšim prezbiterijem krožnega tlorisa je precej stroga in skoraj brez okrasja. Stene in slopi, ki delijo prostor, so členjeni s pilastri ter obdani z bogato profiliranim dorskim venčnim zidcem. V notranjščini sta torej kombinirana skoraj že klasicistično oblikovanje arhitekturnih elementov in še vedno baročni ritem arkad. V cerkvi hranijo marmorni nagrobnik sv. Nazarija, koprskega škofa iz 6. stoletja in mestnega zavetnika, ki ga je mestu okoli leta 1350 podarila Beneška republika. Gre za tipično beneško kiparsko delo tega časa, z različnimi datacijami in atribucijami, ki pa je v slovenskem prostoru izjemno. Na sarkofagu leži figura pokojnika v škofovskih oblačilih, stranice pa so reliefno okrašene s figurami papeža Aleksandra, sv. Nazarija in diakona Elije ter s figurami pohabljencev, ki se v upanju na čudežno ozdravitev obračajo k svetniku.
References and resources
- Balažic, J. (ur.) 1995: Gotika v Sloveniji. Ljubljana. [COBISS-ID 50703104]
- Mikuž, J. 1980: Stolnica v Kopru. Maribor. [COBISS-ID 5969920]
- Sapač, I (ur.) 2007: Arhitektura 18. stoletja na Slovenskem: obdobje zrelega baroka. Ljubljana. [COBISS-ID 232275456]
- Seražin, H. 2004: Massarijeva prenova koprske stolnice. Zbornik za umetnostno zgodovino. n v. 40, 178-220. Ljubljana. [COBISS-ID 513163391]
- Seražin, H. 2007: Arhitekt Giorgio Massari (1687-1766): sakralna arhitektura na Goriškem, v Furlaniji, Istri in Dalmaciji. Ljubljana. [COBISS-ID 236836096]
- Šumi, N. 1966: Arhitektura šestnajstega stoletja na Slovenskem. Ljubljana. [COBISS-ID 17908481]
- Šumi, N. 1997: Arhitektura 16. stoletja na Slovenskem: obdobje renesanse. Ljubljana. [COBISS-ID 67183872]
The author of the record
Rebeka Vidrih (Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)
Citation suggestion
Vidrih, R. 2010: Cerkev Marijinega vnebovzetja v Kopru. DEDI - Digital Encyclopedia of Natural and Cultural Heritage of Slovenia, http://www.dedi.si/dediscina/67-cerkev-marijinega-vnebovzetja-v-kopru.