Arhiv Slovenije
Lokacijski podatki
Poglej na:
Status
Objekt Arhiv Slovenije pod evidenčno številko 330 vodi Register nepremične kulturne dediščine.
Varstveni status: Odlok o razglasitvi srednjeveškega mestnega jedra Stare Ljubljane in Grajskega griča za kulturni in zgod. spomenik ter naravno znamenitost, Ur.l. SRS, št. 5/86-297, 27/89-1472, Ur.l. RS*, št. 105/2001-5125
Pristojni zavod: ZVKDS OE Ljubljana
Vir: Register nepremične kulturne dediščine
Ocena
Taksonomija o taksonomiji
Opis
Poznobaročna palača leži v Karlovški cesti v Ljubljani. Palačo je v letih 1773-77 postavil, zasnoval in financiral, dunajski jezuit in tehnik Gabrijel Gruber za potrebe Šole za hidravliko in mehaniko. Palača je bila prvotno simetrično, osno oblikovana kot dvorec z baročnim parkom, ki je segal vse do obrežja reke Ljubljanice. Nato so jo večkrat prezidali ter leta 1842 dodali krilo ob Karlovški cesti. Pročelje je preprosto oblikovano, nad rustičnim pritličjem stena v nadstropjih ostaja gladka. Njegovo os poudarjata le sredinski rizalit in portal, zaključen z rokokojskim školjčnim čelom in klasicističnimi visečimi kitami. Bogateje okrašena so okna, zaključena s polkrožnimi in trikotnimi čeli ter kitastim motivom. V notranjščini sta bogato okrašena ovalno stopnišče in zasebna kapela. Fresko Alegorije trgovine, obrti in tehnike, ki jo je leta 1786 na oboku stopnišča naslikal Andrej Herrlein z Bavarske, dopolnjujejo bele cvetlične kite iz štuka; kapelo pa krasijo pozlačen štuk in stenske slike z Marijino tematiko, ki jih je leta 1781 ustvaril avstrijski slikar Johann Martin Kremser-Schmidt. Danes v palači domuje Arhiv Republike Slovenije.
Strokovne reference in viri
Avtor zapisa
Rebeka Vidrih (Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)
Predlog citata
Vidrih, R. 2010: Arhiv Slovenije. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/80-arhiv-slovenije.