S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Politika zasebnosti

Drežniški pust

Sinonimi: Ta grdi in ta lepi
Prireditev drežniške fantovščine. Traja od pustnega petka, do torka. Izstopajoči šemski lik je »ta grdi«. Glavno dejanje pustovanja je obredni obhod vseh hiš v vasi in nastop vseh šem na vaškem trgu.

Video vsebine

1

Opis

V Drežnici nad Kobaridom se je ohranilo kompleksno tradicionalno pustovanje z izvirnimi pustnimi liki in s prepoznavno vlogo fantovske družbe. Vloga fantov pa ni le pripravljanje pusta, temveč tudi sprejem fantov v fantovsko družbo, miklavževanje, izdelava poročnega »prtona« in pomoč ostarelim. V zadnjih desetletjih so se fantje odločili, da ne bodo nastopali zunaj vasi, da bi tako utrdili tradicijo in edinstvenost svojega pustovanja. Za svoje delovanje je fantovska družba leta 2009 prejela občinsko priznanje.

Pustno obdobje se v Drežnici začne zadnjo soboto v letu, ko fantovska družba na prvem sestanku sprejema nove člane, vrhunec doseže na pustno soboto z obhodom po vasi in s prireditvijo na trgu, zaključi pa se na pustni torek s sodbo in pogrebom pusta. Pustovanje je največji javni dogodek v kraju, ki se ga udeležijo številni gledalci iz vse Slovenije in tujine.

V času po novem letu si fantje na drugem in tretjem sestanku razdelijo vloge. Potem se začnejo tajne priprave. Na novo sprejeti fantje so prvo leto ponavadi za »ta grde«, zato morajo narediti vsak svojo masko, »abličje« po domače. Na pustni petek se vsi fantje zberejo na sestanku, da se pogovorijo še o zadnjih podrobnostih. Pred polnočjo gredo v središče vasi, ugasnejo javne luči in zapojejo pesem Bleda luna, drežniško fantovsko himno. Nato gredo v povorki po vasi in s strašnim truščem naznanjajo, da je prišel pust.

Sobotni pustni sprevod sestavljajo številne maske, povezane v ženitovanjskem sprevodu. Delijo se na »ta lepe« in »ta grde«. Prvi v sprevodu hodi »tisti, ki vozi«, za njim gre »godec«, pa dva ali trije pari »ta lepih« in »ta stara dva«. Sledijo »petelinar« in »vsaka dobi«, »zdravnik« in »rezjan«, »ta debel«, »cgajnarji« ter najznačilnejša drežniška maska – »ta grdi«. Na koncu sprevoda hodi »policaj«. Tu sta še »hudič« in »smrt«, ki pomagata »ta grdim« loviti otroke, ter »poštar«. V drežniškem pustu je tudi nekaj vlog, ki jih ne vidimo vsako leto, ampak se pojavljajo občasno. Sprevod »ta lepih« hodi od hiše do hiše. Pri vsaki ponovijo dvogovor med vodjem sprevoda in gospodarjem, preden jih ta spusti v hišo, kjer zaplešejo in dobijo darila. Osrednja sobotna prireditev je operacija pusta na trgu.

Sodba se začne na pustni torek na »placu«. Pusta obsodijo za vse, kar se je to leto slabega godilo v vasi, in usmrtijo. Do polnoči leži na parah v gostilni. Pred polnočjo ga nesejo za pogrebom na kraj zunaj vasi, imenovan »dabr«. Tam ga še pred polnočjo sežgejo, opolnoči pa zavlada tišina.

Dediščina drežniškega pusta se prenaša iz roda v rod z ustnim izročilom. To niti ni težka naloga, saj v Drežnici otroci že od mladih let odraščajo s pustom in komaj čakajo, kdaj bodo sami smeli postati njegov del. Kratkoročno in srednjeročno drežniški pust ni ogrožen. Skrb vzbuja le negotovost v zvezi s prostorom, ki ga drežniška fantovščina potrebuje za svoje delovanje.

Strokovne reference in viri

  • Kuret, N. 1984: Maske slovenskih pokrajin. Ljubljana: Cankarjeva založba. [COBISS-ID 14736641]
  • Šega, P. 2003: Obhodi obrednih maskirancev v Drežnici konec 20. stoletja. O pustu, maskah in maskiranju, str. 177–190. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU (Opera. [COBISS-ID 20616237]

Avtor zapisa

Opis Drago Lišter, vrednotenje Naško Križnar

Predlog citata

Drago Lišter, O.; Naško Križnar, v. 2010: Drežniški pust. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/90-drezniski-pust.