S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Cerkev sv. Nikolaja v vasi Visoko pod Kureščkom

Uradna oznaka: Visoko pod Kureščkom - Cerkev sv. Nikolaja
Enoladijska srednjeveška cerkvica sv. Nikolaja na Visokem je pomembna predvsem zaradi fresk Janeza Ljubljanskega v notranjščini po ikonografskem programu »kranjskega prezbiterija« in jih je slikar tudi podpisal in datiral z letnico 1443.

Opis

Cerkvica je približno 300 m oddaljena od vasi Visoko pod hribom Kurešček (826 m) nad južnim obronkom Ljubljanskega barja. Ni pravilno orientirana, prezbiterij je namesto na vzhodni na južni strani. Gre za enoladijsko cerkev s kratkim gotskim, križnorebrasto obokanim prezbiterijem ter zvonikom na severu, ki pa je mlajši. Cerkvica (nekdaj na posesti turjaških gospodov) je zelo pomembna predvsem zaradi srednjeveških fresk v prezbiteriju in na slavoločni steni, delno so se ohranile tudi na zunanjščini. V notranjščini se je ohranil napis v latinščini, ki sporoča, da je delo 20. septembra 1443 izvršil ljubljanski meščan, sin koroškega mojstra Friderika iz Beljaka, Janez Ljubljanski. Bil je »dvorni slikar« stiškega cistercijanskega samostana in Turjačanov ter je deloval v glavnem na Dolenjskem (npr. Muljava, Kamni Vrh nad Ambrusom, Mali Ločnik nad Turjakom), na Visokem pa so mu v precejšnji meri pomagali tudi pomočniki. Vsebinsko in dekorativno se je naslonil na domači tip poslikave »kranjskega prezbiterija«, kakršnega Koroška ni poznala. To pomeni, da se je držal določene sheme, ki se je uveljavila za poslikavo prezbiterija na Kranjskem. Tu sta obe bistveni sestavini tega ikonografskega programa: dvanajst apostolov na stenah oltarnega zaključka (od Petra na levi do Matije na desni) ter obok s simboli evangelistov (angel, lev, bik, orel), angeli (muzikanti z glasbenimi inštrumenti in v molitvi) in Kristusom Vladarjem (pomaknjen sicer z oboka na vzhodno podločje za oltarjem). Vsebina poslikave je razširjena z dopasnimi svetniki v lunetah, angelom Gabrijelom in Marijo Oznanjenja na notranji strani slavoločne stene (običajno je na zunanji), sv. Jurijem na konju, ki ubije zmaja in reši princesko Marjetico, s Kajnovo in Abelovo daritvijo, s sv. Florijanom in Trpečim Kristusom (Imago pietatis) na notranjem pasu slavoločne stene. Tu so upodobljeni tudi legendarni prizori iz življenja zavetnika cerkve sv. Nikolaja (Miklavža). Zanimiva sta zlasti prizora, ko sv. Miklavž čudežno reši tri mladeniče pred obglavljenjem, ter prizor, ko reši ladjo z mornarji pred viharjem.
Votivna podoba s svetniki na severni strani zunanjščine (pročelju) je sicer danes uničena, na njej pa se je slikar še enkrat podpisal. Na vzhodni zunanjščini ladje sta se fragmentarno ohranili upodobitvi sv. Krištofa in Luksurije. Za sv. Krištofa so ljudje verovali, da pogled nanj prepreči nenadno smrt, zato so ga, tako kot v Visokem, običajno upodabljali v monumentalni velikosti na zunanjščini cerkva, da je bil viden tudi od daleč. Pri Luksuriji (Razvratnosti) gre za poučno moralizirajočo upodobitev. Freska je bila leta 1987 sneta, restavrirana in zamenjana s kopijo. Ladijski prostor je pokrit z ravnim lesenim patroniranim stropom iz sredine 16. stoletja. Od opreme omenimo veliki oltar »zlatega tipa« (kipi manjkajo) iz 17. stoletja v prezbiteriju ter poznogotski krilni oltarček sv. Gregorja.

Strokovne reference in viri

  • Golob, N. 1988: Poslikani leseni stropi na Slovenskem do sredine 18. stoletja. Ljubljana. [COBISS-ID 3898368]
  • Höfler, J. 2001: Srednjeveške freske v Sloveniji, 3: Okolica Ljubljane z Notranjsko, Dolenjsko in Belo krajino. Ljubljana. [COBISS-ID 113807872]
  • Sedej, I. 1994: Janez Ljubljanski. Ljubljana. [COBISS-ID 45313536]

Avtor zapisa

Simona Kermavnar (Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Kermavnar, S. 2010: Cerkev sv. Nikolaja v vasi Visoko pod Kureščkom. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/92-cerkev-sv-nikolaja-v-vasi-visoko-pod-kuresckom.

Komentiraj