S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Politika zasebnosti

Blejski grad

Uradna oznaka: Bled – Blejski grad
Srednjeveška grajska gmota (omenjena v 11. stoletju) s palacijem na vrhu in zaščitnim zidovjem z valjastimi (renesančnimi) stolpi; ob nekdanjem stanovanjskem jedru je iluzionistično poslikana poznogotska kapela in muzejski trakt.

Opis

Blejski grad stoji na izpostavljeni legi vrh pečine nad jezerom. Do njega lahko pridemo po sprehajalnih poteh ali se pripeljemo z avtom po cesti. Obsega t. i. viteško dvorano, grajsko kapelo, grajsko tiskarno, grajsko klet, zeliščno galerijo, muzej in vodnjak (globok 10–12 m). Ker so lastniki gradu, škofje iz Brixna (it. Bressanone) na Južnem Tirolskem, na Bled bolj poredko prihajali, grad nima razkošne opreme. Več pozornosti so lastniki posvečali sistemu obrambnih zidov, stolpov in jarkov. Visoko obrambno obzidje je obdajalo celotno zasnovo in je še iz romanske dobe (verjetno iz 12. ali 13. stoletja), na kar kaže njegova značilna plastovita zidava. Obzidje je dovolj debelo, da so na njegovem vrhu lahko uredili obrambni hodnik, ki je sedaj v rekonstruirani obliki dostopen tudi obiskovalcem. To je edino do vrha ohranjeno romansko obzidje na Slovenskem. Grajska poslopja, ki so razvrščena okrog dveh dvorišč, so jasno ločena. Ob spodnjem dvorišču so bila gospodarska poslopja, ob zgornjem stanovanjski prostori in kapela. Od prvotne zgradbe se je ohranilo romansko obzidje z vhodnim stolpom in rekonstruiranimi lesenimi obrambnimi hodniki, drugi deli so v osnovi gotski in renesančni. Grajska kapela je bila zgrajena v 16. stoletju v gotskem stilu. Je pravilno orientirana, kar pomeni, da je prezbiterij obrnjen proti vzhodu. Posvečena je briksenškima škofoma sv. Ingenuinu in sv. Albuinu (ter sv. Blažu). Sestavljajo jo ladja pravokotne oblike, ki ji je na vzhodu dodan nekoliko ožji tristrano sklenjen prezbiterij. Na zahodu se v celoti stika s severnim traktom grajskega palacija, iz katerega vodita vanjo vhoda v pritličju in na pevsko emporo. Ko je leta 1690 grad prizadel potres, so jo povišali in baročno obokali ter kasneje ali še v času prezidave okrasili s freskami. Na vzdolžnih stenah prezbiterija sta naslikani stebrišči s po štirimi perspektivično postavljenimi stebri, ki nosijo križnogrebenasta oboka, med njihovimi kapiteli je razpet svetlomoder baldahin. Pod njim stojita donatorja blejskega gospostva sveta Henrik II. levo ter njegova žena Kunigunda desno. Na oboku vidimo sv. Trojico na oblakih. Na vzdolžnih stenah ladje sta nad parapetom iz pisanih marmornih plošč iluzionistično naslikana stebriščna prostora. Nad stebriščem je prostor zamejen z oblaki, na katerih sta v podločjih upodobljena sv. Ignacij Loyolski in sv. Jožef z Jezusom na severni ter sv. Janez Evangelist s kelihom in sv. Neža z jagnjetom na južni steni. Na oboku ladje je upodobljeno Mučeništvo sv. Blaža. Zahodna stena je poslikana z iluzionističnimi arhitekturnimi motivi. Zgornji vhod v kapelo, ki vodi iz grajskih prostorov na pevski kor, je okrašen z naslikanim briksenškim grbom in grbom družine Gallenfels, ki je bila med leti 1677–1721 zakupnik gradu. V kapeli, prizidani k južni ladijski steni, stoji »zlati« oltarček sv. Petra iz druge polovice 17. stoletja. Preostali del gradu je v svoji današnji obliki večidel rezultat prezidav po velikih potresih leta 1511 in 1690 (pri slednjem je škodo v naslednjih letih odpravljal briksenški stavbenik Tomaž Berghofer). V drugi polovici 19. stoletja je grad in gospoščino kupil industrijalec in fužinar Viktor Ruard, pozneje je prehajal iz rok v roke. Sedanja podoba gradu, ki je v javni lasti, je sad na oko dopadljive prenove (žal brez ustreznih sistematičnih raziskav) po drugi svetovni vojni po načrtih arhitekta Antona Bitenca. V njem so uredili depandanso Narodnega muzeja v Ljubljani, s poudarkom na fevdalni stanovanjski kulturi.

Strokovne reference in viri

  • Chvatal, M., Vencelj P. 2008: Gorenjska-Vodnik. Ljubljana. [COBISS-ID 239128576]
  • Krušič, M. (ur.) 1995: Slovenija. Turistični vodnik. Ljubljana. [COBISS-ID 50114048]
  • Reisp, B. 1983: Blejski grad. Ljubljana. [COBISS-ID 5975040]
  • Stopar, I. 1986: Gradovi na Slovenskem. Ljubljana. [COBISS-ID 20569601]
  • Stopar, I. 1996: Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. Gorenjska. 1: Ob zgornjem toku Save. Ljubljana. [COBISS-ID 62637824]

Avtor zapisa

Simona Kermavnar (Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Kermavnar, S. 2010: Blejski grad. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/129-blejski-grad.