S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Kozolec – stanovanjsko poslovna stavba Gradis

Avtor: Edo Mihevc
Impozantni blok v središču Ljubljane predstavlja pomemben manifest moderne arhitekture na Slovenskem.

Opis

Ljubljanski Kozolec stoji v središču mesta ob Slovenski cesti. Umestili so ga med Medjatovo hišo in ljubljanskim hotelom Bavarski dvor, ki je bil porušen leta 1962, in sicer zaradi preurejanja takratne Titove ceste. Stavba, postavljena ob glavni mestni magistrali, se je najprej uradno imenovala Stanovanjski blok Titova, današnje ime Kozolec pa je dobila že v času gradnje. Skeletno ogrodje stavbe in poudarjene horizontalne plošče oziroma linije balkonov so mnoge namreč spominjale na kozolec. Blok so gradili štiri leta, in sicer po načrtih arhitekta Eda Mihevca, ki se je tako kot mnogo drugih arhitektov tistega časa zgledoval po Le Corbusierjevem konceptu stavbe Unité d'habitation. Gre za izjemno funkcionalno arhitekturo, ki naj bi stanovalcem ponujala kakovosten prostor za bivanje. A je treba dodati, da je arhitekt stavbo prilagodil njeni legi, saj je ulično fasado zasnoval drugače od dvoriščne in del namenil še trgovski dejavnosti. Kozolec je tudi sicer po izgradnji veljal za luksuzen stanovanjski blok, za Ljubljano pa je stavba imela tudi izrazit simbolni pomen, saj je v urbano okolje vpeljala občutje in merilo velemesta. Objekt ima deset nadstropij, v dolžino pa meri 93 metrov. Zasnovan je kot železno-betonski skelet, ki stoji na treh vzdolžnih nizih stebrov. Konstrukcija stanovanj in poslovnih prostorov je omogočala svobodno prilagajanje prostora, kajti uporabnikom dovoljuje postavljanje predelnih sten, ki oblikujejo svojevrstne tlorise. V stavbi je bila po prvotnih načrtih predvidena tudi dvoetažna restavracija z velikim vrtom, na dvorišču pa celo kinodvorana, a do realizacije teh zamisli ni prišlo, tako je prvo in drugo nadstropje še danes rezervirano za poslovne prostore. V stanovanjskem delu je 66 stanovanj, nad njimi pa se razteza terasa. Na tej stojijo tudi trije dvonadstropni kubusi, v katerih je do osemdesetih let 20. stoletja deloval vrtec, danes pa so tam prostorna stanovanja. Kozolec je dolgo časa veljal za »ljubljansko sramoto«, saj so s fasade pričele odpadati kamnite plošče, kar je zahtevalo postavitev varovalnih streh, ki naj bi zaščitile pešce. Leta 2008 so se pričela izvajati obnovitvena gradbeno-obrtniška dela na Kozolcu. Obnova naj bi bila zaključena leta 2010. V Kozolcu so, kot zatrjujejo nekateri starejši sogovorniki, odprli prvo samopostrežno živilsko trgovino v Ljubljani. Nekateri celo menijo, da je bila to prva samopostrežna trgovina v nekdanji Jugoslaviji. Sama trgovina, ki se je imenovala Prehrana, je veljala za ljubljansko atrakcijo. V Kozolcu so prav tako domovali številni znani Ljubljančani. Po prvotnih načrtih bi morala biti stavba s podzemnimi pasažami povezana z objekti na drugi strani ulice, vendar so te ideje ostale le na papirju.

Strokovne reference in viri

Avtor zapisa

Alenka Bartulovič (Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Predlog citata

Bartulovič, A. 2010: Kozolec – stanovanjsko poslovna stavba Gradis. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/208-kozolec-stanovanjsko-poslovna-stavba-gradis.

Komentiraj