S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Veleblagovnica Maximarket

Uradna oznaka: Ljubljana - Veleblagovnica Maximarket
Sinonimi: Maxi
Avtor: Edvard Ravnikar, Anton Pibernik, Vladislav Sedej
Dvonadstropna veleblagovnica razmejuje Trg republike od kompleksa Uršulinskega samostana in je ena izmed ljubljanskih veleblagovnic z najdaljšo zgodovino.

Opis

Arhitekt Edvard Ravnikar je skušal povezati obstoječo ljubljansko arhitekturo z modernimi zgradbami na nastajajočem Trgu republike. Zato veleblagovnica Maximarket stoji na vzhodnem delu ljubljanskega Trga republike in ga povezuje s Plečnikovim ter nadalje Kongresnim trgom. Veleblagovnica z armiranobetonsko konstrukcijo je delno vkopana v teren in vodi v pasažo, ki povezuje stavbe Trga republike. V pasaži so nanizane polkrožno zastekljene trgovine, tam pa so občasno na ogled tudi razstave. Na fasadi se izmenjujejo granitne plošče ter vertikalne zastekljene površine, ki omogočajo vdor svetlobe v notranjost trgovskega prostora. Maximarket je ena izmed najbolj priznanih ljubljanskih veleblagovnic, ki je odprla vrata obiskovalcem 23. novembra 1971. V prvih štirih dneh obratovanja je zbujala izrazito zanimanje Ljubljančanov in Ljubljančank, in tedaj jo je obiskalo več kot 83.000 obiskovalcev, mesec dni kasneje pa je vanjo vstopil tudi tedanji predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito. Skozi leta so mu sledili mnogi tuji politiki in delegacije, ki so obiskale Ljubljano. Zato so bili mnogo prepričani, da je bil Maximarket pravzaprav osrednja »izložba« državne produkcije, ki poskuša obiskovalcem predstaviti jugoslovansko blaginjo. Moderna veleblagovnica je bila obiskovalcem prijazna, saj je med drugim imela tudi dvoetažno parkirišče, sčasoma so uvedli tudi klimatizacijo, kupci pa so zaupali kakovosti ponujenih izdelkov, ki so jih lahko ob delavnikih kupovali vse do 20. ure. Med drugim je Maximarket postal center družbenega dogajanja, saj so v njem dobili prostor gostinski obrati, kavarna oziroma slaščičarna, bar, odprli pa so še pekarno in samopostrežno restavracijo, ki so jo z navdušenjem obiskovali tudi prebivalci drugih jugoslovanskih krajev. Slaščičarna je zaradi bližine parlamenta tudi prostor političnih pogovorov in pogajanj, pred Maximarketom pa predvsem ob novoletnem času potekajo različne prireditve. Po osamosvojitvi Slovenije je število obiskovalcev Maximarketa zaradi vse večje konkurence ostalih veleblagovnic pričelo upadati, a so kljub temu prostore konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let 20. stoletja temeljito prenovili. Prenova pa se nadaljuje še danes in nazadnje je bila obnovljena pasaža.

Strokovne reference in viri

Avtor zapisa

Alenka Bartulovič (Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Predlog citata

Bartulovič, A. 2010: Veleblagovnica Maximarket. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/211-veleblagovnica-maximarket.

Komentiraj