S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Ljubljanske tržnice

Uradna oznaka: Ljubljana - Plečnikove tržnice
Sinonimi: Tržnica, Ljubljanske tržnice, Ljubljanski trg, Plac'
Avtor: Načrt za Plečnikove tržnice je izdelal arhitekt Jože Plečnik med leti 1931-39, ki so ga realizirali med leti 1940-1944.
Ljubljanske tržnice se nahajajo v središču mesta, na desnem bregu Ljubljanice med Tromostovjem in Zmajskim mostom.

Opis

Ljubljanske tržnice se nahajajo v središču mesta, na desnem bregu Ljubljanice med Tromostovjem in Zmajskim mostom. Združujejo kompleks Plečnikovih tržnic neposredno ob Ljubljanici, pokrito tržnico, ki se nahaja v pritlični etaži Bogoslovnega semenišča, in odprte tržnice, ki se razprostirajo na Vodnikovem trgu, Pogačarjevem trgu in Dolničarjevi ulici.

Do leta 1940 je prodaja na tržnicah potekala izključno na prostem, zato so jih imenovali Živilski trg. Želje mestnih prebivalcev in oblasti po gradnji sodobnih, funkcionalnih in pokritih tržnic, namenjenih prodaji mesa, so se začele uresničevati z gradnjo tržnic po načrtu Jožeta Plečnika, ki je potekala med leti 1940 in 1944. V Plečnikovem kompleksu tržnic si v nizu sledijo: cvetlični paviljon v obliki templja - Zvonček, stebriščna lopa in dva zaporedna niza arkad. Med obema nizoma je že Plečnik načrtoval Mesarski most čez Ljubljanico, ki pa tedaj ni bil izveden. Leta 2009 je gradnjo mostu ponovno aktivirala Mestna občina Ljubljana, po novih načrtih pa so ga dokončali leta 2010. Oba niza arkad imata po dva zaprta segmenta, med katerima je pokrita vmesna loža. Pokrite zunanje površine pod stebriščno lopo in prostori arkad v pritličju so bili namenjeni prodaji, v kleti pa so bili skladiščni prostori in prostori za prodajalce. Vsak prodajni segment arkade v pritličju je bil s svojim stopniščem povezan s pripadajočim segmentom v kleti. Izjema je bila ribarnica v kleti pod lopo, ki je bila dostopna bodisi preko zunanjega stopnišča s Tromostovja, bodisi preko vretenastega stopnišča na stiku s prvo arkado. V šestdesetih letih 20. stoletja je bil zahodni niz arkad funkcionalno prenovljen. Odstranjene so bile stopniščne rame ob rečnem pročelju in namesto teh vgrajena tovorna dvigala. Ohranjena pa so bila vogalna stopnišča ob ložah.

Rečno pročelje je rustično kamnito, tržno pročelje s stebrišči pa je gladko betonsko. Nosilna konstrukcija kletnega dela Plečnikovih tržnic je betonska in armiranobetonska. Kot je razvidno iz načrtov rekonstrukcije iz leta 1961, je bil večji del prečnih sten v kleti južnega niza arkad tedaj odstranjen. Stropne konstrukcije nad kletjo so večinoma armiranobetonske (t.i. Emona strop) s prečnimi armiranobetonskimi nosilci, nad vzhodnim delom kleti pod lopo pa so banjasti oboki med prečnimi oprogami. Zvonček ima nosilno konstrukcijo iz opečnih zidov in opečnih obokov. Lopa ima betonske stebre, preko njih pa sistem vzdolžnih in prečnih armiranobetonskih nosilcev. Prodajni prostori arkad imajo opečne obodne zidove, stropovi pa so opečni oboki. Arkadni hodnik pred prodajnimi prostori zapira stebrišče iz betonskih stebrov, nad njim pa so armiranobetonske plošče s prečnimi rebri. Vmesni loži imata na rečni strani masivnejše stebre s podstavki, ki jih povezujejo betonski nosilci. Strešne konstrukcije nad posameznimi deli so lesene, vidne v lopi in ložah, kjer vmes ni stropov.

Po drugi svetovni vojni so se tržnice razširile in dobile obliko kot jo poznamo danes. Dobile so nov odprt tržni prostor na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu ter pokrito tržnico v pritlični etaži semenišča, s čimer so zapolnili potrebo po pokritem tržnem prostoru kot delu celotnega tržnega prostora. V stebriščni lopi Plečnikovih tržnic poteka prodaja izdelkov domače in umetnostne obrti. Na Pogačarjevem trgu je ekološka tržnica, tam pa prodajajo tudi izdelke domače in umetnostne obrti ter galanterijsko blago. V Dolničarjevi ulici prodajajo cvetje, na Vodnikovem trgu pa so stojnice s svežo zelenjavo, sadjem in dišavnicami, obrtnimi izdelki, trafika, kioski s hitro pripravljeno hrano ter mlekomat. Na zaprtem oziroma pokritem delu tržnice je več kot štirideset prodajnih in gostinskih prostorov, v katerih poteka prodaja pekovskih izdelkov, mesa, delikates in drugih izdelkov. V kletnih prostorih Plečnikovih tržnic so ribarnica in dva gostinska lokala.

Tržnice so prostor nakupovanja in tudi družabni prostor, kjer se, večinoma ob sobotah, ljudje srečujejo in ustavljajo na kavicah v številnih lokalih pod arkadami. Pozimi se tržnica zapre ob četrti uri, poleti kasneje. Edino na Pogačarjevem trgu so v času t. i. veselega decembra stojnice s hrano in toplo pijačo odprte do devetih zvečer. Prostor živilskega trga postane parkirni prostor, ko se stojnice podrejo in pospravijo. Prodaja in ponudba na tržnicah je v zadnjih desetih, petnajstih letih močno upadla, še vedno pa tja prihajajo kmetje iz različnih koncev Slovenije prodajat svoje izdelke. V tem smislu tržnice dajejo pečat mestnemu jedru in so povezovalni člen med mestom in podeželjem.

Strokovne reference in viri

  • Hrausky, A., Koželj, J. 2007: Arhitekturni vodnik po Ljubljani. Ljubljana, Darila Rokus.
  • Lutman, M. 2006: Potresna odpornost in ranljivost objektov Javnega podjetja Ljubljanske tržnice, d.o.o. Poročilo in priloge. Ljubljana, Zavod za gradbeništvo Slovenije. [COBISS-ID 1219175]
  • Sivec, J., Šepetavc, J. 2007: Ljubljanska tržnica: Njen kontekst v sodobni Ljubljani. Elaborat. Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani.
  • Suhadolnik, J. 1997: Živilski trg in Plečnikove tržnice z okolici v zgodovini. Ljubljana: Zgodovinski arhiv. [COBISS-ID 66566656]

Avtor zapisa

Marjana Lutman (Zavod za gradbeništvo Slovenije), Eva Batista (Oddelek za Etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Predlog citata

Lutman, M.; Batista, E. 2010: Ljubljanske tržnice. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/295-ljubljanske-trznice.

Komentiraj