S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Emonski vodovod

Uradna oznaka: Ljubljana - antični vodovod pod Šišenskim hribom
Poleg vodnjakov sta rimsko Emono z vodo oskrbovala še vsaj dva vodovoda.

Opis

Sprva je prebivalcem Emone zadostovala voda iz vodnjakov. Vsak blok hiš (insula) je imel na dvorišču vsaj enega. Javni vodnjaki so stali na ulicah. Pri gradnji vodnjaka na ulici H, kot so jo poimenovali izkopavalci na lokaciji NUK II, so na dno lijakastega izkopa položili kašto, sestavljeno iz treh do štirih leg masivnih hrastovih brun, ki so jo z notranje strani obložili s kamni. Tako pripravljen temelj je služil za nadgradnjo, ki jo je najprej sestavljal približno meter visok venec kamnov, zložen v tehniki suhega zidu, nad njim pa so bili kamni do roba vodnjaka povezani z malto. Nad vodnjakom je bila lesena konstrukcija z vitlom, ki jo je pokrivala opečna streha. Vodnjak je imel notranji premer 1,7 m, debelino sten okrog 40 cm, v globino je meril 6 m. Drugačen je bil vodnjak, odkrit na lokaciji Šumi. Tu so v navpičnem, okroglem vkopu, ki je segal tri metre v prodnato podlago, našli ostanke dog dveh ali treh, drug na drugega poveznjenih sodov.

V 2. in 3. stoletju so oskrbo z vodo dopolnili z najmanj dvema vodovodoma. Prvi je bil v mesto speljan s severozahoda. Ugotovljen je potek na območju od Vodnikove ceste, mimo šišenske Stare cerkve, pod hotelom Bellevue in naprej mimo Cekinovega gradu skozi Tivoli, nakar je verjetno mimo zdajšnje Opere prispel v mesto. Domnevno je bil zajet izvir Zlati studenec v štiri kilometre oddaljeni Kamni Gorici. Drug vodovod je bil speljan z zahodne smeri. Na sledove kanala so naleteli na Glinici, v Postojnski ulici in pri Tobačni tovarni.

Svinčene cevi, ki so jih uporabljali za hišno vodno napeljavo, so bile v Emoni najdene na več mestih, vodni stolp (castellum aquae) pa še ni bil odkrit.

Strokovne reference in viri

  • Gaspari, A. 2010: "Apud horridas gentis …". Začetki rimskega mesta Colonia Iulia Emona. Ljubljana. [COBISS-ID 250483200]
  • Schmid, W. 1913: Emona. Jahrbuch für Altertumskunde 7, 61–188. Wien. [COBISS-ID 6888032]
  • Šašel, J. 1968: Emona. Paulys Realencyclopädie der classischen Altertumswissenschaft. Supplementband 11, 540–578. Stuttgart.

Avtor zapisa

Primož Pavlin (Inštitut za arheologijo, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Pavlin, P. 2010: Emonski vodovod. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/445-emonski-vodovod.

Komentiraj