S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Rimski zid na Mirju

Uradna oznaka: Mirje - Rimski zid
Na ljubljanskem Mirju je po načrtih Jožeta Plečnika restavrirana južna stranica emonskega obzidja.

Opis

Colonia Iulia Emona, ki je bila kot kolonija ustanovljena v zgodnjem avgustejskem obdobju, je bila proti koncu Avgustove vladavine zgrajena po rimskih urbanističnih načelih. Gradbeni napis iz jeseni leta 14 oziroma iz začetka leta 15, ki ga je dal postaviti Tiberij tudi v imenu pravkar umrlega cesarja Avgusta, govori o večji javni gradnji, verjetno o gradnji obzidja.

Obzidje, ki je za mesto predstavljalo poleg varnosti pred morebitnim sovražnikom predvsem prestiž, je bilo pravokotno, imelo je 26 stolpov, s treh strani pa ga je ščitil tudi dvojni jarek, po katerem je tekla voda, ki se je stekala v Ljubljanico. Poleg štirih glavnih vhodov je bilo za lažji vhod v mesto in iz njega vsaj še deset stranskih. Stranski vhodi so bili v pozni antiki, ko je obzidje služilo predvsem za obrambo pred sovražnimi napadi, zazidani.

Pravokotno obzidje posnema vojaški tabor, notranjost pa je značilna za mesta. Emona je merila 523,60 m v smeri sever–jug in 435,50 m v smeri vzhod–zahod. Imela je pet kardov (cardo se je imenovala ulica v smeri sever–jug) in sedem dekumanov (decumanus je bila ulica v smeri vzhod–zahod) ter med njimi 48 inzul (insula je latinska beseda za otok, v mestnem kontekstu pa za parcelo oz. večjo stanovanjsko hišo) v velikosti 50 m x 50 m. Ulice so bile iz nasutega gramoza in ponekod tlakovane z manjšim kamenjem. V vseh smerej od obzidja so se širila predmestja in obsežna pokopališča, razen v južni smeri, kjer se je polagoma že začenjal zamočvirjen teren.

Emonsko obzidje je bilo debelo 2,4 m (v temeljih 4 m) in prvotno visoko 6 do 8 m. Vogalni stolpi so bili okrogli, na pravokotni bazi 6 x 6 m, vmesni pa so bili pravokotni in med seboj oddaljeni 60 m. Obzidje je bilo iz kamna, ki so ga lomili na Grajskem griču ali na Golovcu, od 2. st. dalje pa so ga popravljali s podpeškim apnencem. Na notranji strani obzidja je bilo 2 m visoko nasutje za obhodno ploščad.

Južno stranico obzidja je na začetku 20. stoletja izkopal in restavriral kustos Deželnega muzeja Walter Schmid. V dvajsetih letih jo je mestni svet v Ljubljani hotel porušiti, češ da zavira razvoj prometa in da kazi izgled mesta. Da so južni emonski zid vendarle ohranili, je zaslužen predvsem tedanji spomeniški konservator France Stelè, ki je leta 1928 sprožil mednarodno akcijo podpore ter v ta namen izdal manjšo brošuro V obrambo rimskega zidu na Mirju v Ljubljani.

Ključnega pomena v tej težki strokovno-politični borbi je bila tudi vloga mednarodno priznanega arhitekta Jožeta Plečnika, ki je takoj izdelal urbanistični načrt za ta del mesta, Mirje (ime izvira iz latinske besede za zid, murus) in obzidje estetsko in s prometnega stališča povsem nemoteče vključil med dve prometno pomembni cesti. Plečnik je poskrbel tudi za park ob zidu ter zelene površine vzdolž zidu, kot tudi za majhen lapidarij, kjer bi bili shranjeni v bližini najdeni rimski kamniti spomeniki. Celotna zamisel je bila zelo dobra in zahvaljujoč ugledu arhitekta tudi izpeljana. S stališča arheologa pa njegova rekonstrukcija rimskega zidu mestoma ni ustrezna, v nekaterih podrobnostih pa celo zavajajoča. V zid vklopljena piramida je zelo zgrešena in daje opazovalcu popolnoma napačno sliko o rimskih obzidjih.

Strokovne reference in viri

  • Battelino, T. D., Kosec, M., Šebek, M. 2008: Rešeno in uničeno emonsko obzidje. Zgodovina. Raziskovalna naloga. Ljubljana. [COBISS-ID 512621610]
  • Horvat, J., Šašel Kos, M. 1999: Emona – mesto na robu Italije. V: Zakladi tisočletij. Zgodovina Slovenije od neandertalcev do Slovanov, 203–207. Ljubljana. [COBISS-ID 11440941]
  • Stele, F. 1928: V obrambo Rimskega zidu na Mirju v Ljubljani. Ljubljana. [COBISS-ID 757363]
  • Šašel, J. 1968: Emona. V: RE Suppl. XI, 540–578. Stuttgart.
  • Šašel, J. 1992: Emona. V: Opera selecta, Situla 30, 559-579. Ljubljana. [COBISS-ID 31701248]

Avtor zapisa

Marjeta Šašel Kos (Inštitut za arheologijo, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

Predlog citata

Šašel Kos, M. 2010: Rimski zid na Mirju. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/111-rimski-zid-na-mirju.

Komentiraj