S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Politika zasebnosti

Kazlje – nahajališče Tomajskega apnenca

Uradna oznaka: Kazlje – nahajališče tomajskega apnenca
Sinonimi: Biserni
Nahajališče temno sivega do črnega apnenca v Kazljah. Zaradi belih kalcitnih jeder školjk je med domačini poznan pod imenom »biserni«. Sveže prelomljena kamnina diši po bitumnu.

Opis

Opuščen kamnolom Tomajskega apnenca se nahaja v Kazljah, jugozahodno od cerkve Sv. Lovrenca in severovzhodno od Sežane, na nadmorski višini 337 m.

Tomajski apnenec predstavlja lokalni razvoj Lipiške formacije, ki ga genetsko in paleoekološko vzporejamo s Komenskim apnencem. Pojavlja se v obliki tanjših ali debelejših vložkov in paketov, ki se lateralno izklinjajo, in je geografsko omejen na območje severovzhodno od Divaškega preloma. Največ ga izdanja v okolici Dutovelj, Tomaja, Dobravelj in Kazelj. Ozke pasove Tomajskega apnenca zasledimo tudi na jugozahodnih pobočjih doline Raše. Tomajski apnenec je tankoplastovit, ploščast in laminiran, temno sive do črne barve in z rahlim vonjem po bitumnu. Po strukturi je biomikriten in intrabiomikriten z različki med tipoma »mudstone« in »wackestone«. Vsebuje razmeroma malo bentoških foraminifer in drugih bentoških organizmov. Med fosili so v nekaterih nivojih pogosti pelagični mikrofosili, drobci iglokožcev, ostrakodi (raki dvoklopniki) in modrozelene cepljivke. Na redukcijske pogoje okolja sedimentacije kaže razpršena organska snov in piritni pigment v obliki framboidov, zelo slabo izražena bioturbacija, dobro ohranjeni karbonizirani fosilni ostanki rastlin, amonitov in rib v okolici Kazelj ter Dobravelj. Roženec se v Tomajskem apnencu pojavlja v obliki gomoljev in tanjših plošč. Po strukturi je kremen mikrokristalen in je nastal v kasnejši diagenezi, saj je skoraj povsod v rožencu opazna še prvotna struktura kamnine. V preperini Tomajskega apneca ostane do 10 % roženca, kar pomeni, da bo na takšnih tleh uspevala vinska trta za proizvodnjo terana.

Strokovne reference in viri

Avtor zapisa

Janko Čretnik (Zavod za gradbeništvo Slovenije), Mateja Golež (Zavod za gradbeništvo Slovenije)

Predlog citata

Čretnik, J.; Golež, M. 2010: Kazlje – nahajališče Tomajskega apnenca. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/337-kazlje-nahajalisce-tomajskega-apnenca.