Kazlje – nahajališče Tomajskega apnenca
Lokacijski podatki
Poglej na:
Status
Objekt Kazlje – nahajališče Tomajskega apnenca pod evidenčno številko 4324 vodi Register naravnih vrednot.
Pristojni zavod: ZRSVN OE Nova Gorica
Vir: Register naravnih vrednot
Ocena
Taksonomija o taksonomiji
Opis
Opuščen kamnolom Tomajskega apnenca se nahaja v Kazljah, jugozahodno od cerkve Sv. Lovrenca in severovzhodno od Sežane, na nadmorski višini 337 m.
Tomajski apnenec predstavlja lokalni razvoj Lipiške formacije, ki ga genetsko in paleoekološko vzporejamo s Komenskim apnencem. Pojavlja se v obliki tanjših ali debelejših vložkov in paketov, ki se lateralno izklinjajo, in je geografsko omejen na območje severovzhodno od Divaškega preloma. Največ ga izdanja v okolici Dutovelj, Tomaja, Dobravelj in Kazelj. Ozke pasove Tomajskega apnenca zasledimo tudi na jugozahodnih pobočjih doline Raše. Tomajski apnenec je tankoplastovit, ploščast in laminiran, temno sive do črne barve in z rahlim vonjem po bitumnu. Po strukturi je biomikriten in intrabiomikriten z različki med tipoma »mudstone« in »wackestone«. Vsebuje razmeroma malo bentoških foraminifer in drugih bentoških organizmov. Med fosili so v nekaterih nivojih pogosti pelagični mikrofosili, drobci iglokožcev, ostrakodi (raki dvoklopniki) in modrozelene cepljivke. Na redukcijske pogoje okolja sedimentacije kaže razpršena organska snov in piritni pigment v obliki framboidov, zelo slabo izražena bioturbacija, dobro ohranjeni karbonizirani fosilni ostanki rastlin, amonitov in rib v okolici Kazelj ter Dobravelj. Roženec se v Tomajskem apnencu pojavlja v obliki gomoljev in tanjših plošč. Po strukturi je kremen mikrokristalen in je nastal v kasnejši diagenezi, saj je skoraj povsod v rožencu opazna še prvotna struktura kamnine. V preperini Tomajskega apneca ostane do 10 % roženca, kar pomeni, da bo na takšnih tleh uspevala vinska trta za proizvodnjo terana.
Spletne povezave
Strokovne reference in viri
- Cavin, L., Jurkovšek, B., Kolar Jurkovšek, T. 2000: Stratigrafsko zaporedje zgornjekrednih ribjih združb Krasa (Slovenija). Geologija 43-2, 165-195. Ljubljana. [COBISS-ID 5636866]
- Jurkovšek, B., Toman, M., Ogorelec, B., Šribar, L., Drobne, K., Poljak, M., Šribar, L. 1996: Formacijska geološka karta južnega dela tržaško-komenske planote, Kredne in paleogenske karbonatne kamnine, 1:50 000. Ljubljana. [COBISS-ID 62012672]
- Mirtič, B., Mladenovič, A., Ramovš, A., Senegačnik, A., Vesel, J., Vižintin, N. 1999: Slovenski naravni kamen. Ljubljana. [COBISS-ID 98459648]
- Pavšič, J. 2009: Paleontologija – paleobotanika in nevretenčarji. Ljubljana. [COBISS-ID 816222]
Avtor zapisa
Janko Čretnik (Zavod za gradbeništvo Slovenije), Mateja Golež (Zavod za gradbeništvo Slovenije)
Predlog citata
Čretnik, J.; Golež, M. 2010: Kazlje – nahajališče Tomajskega apnenca. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/337-kazlje-nahajalisce-tomajskega-apnenca.