S piškotki izboljšujemo vašo uporabniško izkušnjo. Z uporabo naših storitev se strinjate z uporabo piškotkov. V redu Piškotki, ki jih uporabljamo Kaj so piškotki?

Fosilna favna na Govcah

Sinonimi: Fosili z Govc
Zahodno od Laškega, v bližini nekdanje vasice Govce, je nahajališče miocenske fosilne favne iz robnega dela Panonskega sedimentacijskega bazena.

Opis

Geološko pripada ozemlje okolice Laškega tektonsko močno prelomljenemu in nagubanemu Posavskemu hribovju. V smeri od vzhoda proti zahodu poteka laška sinklinala, ki jo sekajo številni prelomi s smerjo pretežno prečno na os sinklinale.

Najstarejše kamnine na področju laškega so karbonske in permske starosti. To so skrilavi glinovci, meljevci, kremenovi peščenjaki in konglomerati. Triasne starosti so sivi plastoviti in masivni dolomiti ter apnenci. Enake starosti so tudi keratofirji in diabazi.

Največji del ozemlja zavzemajo kamnine miocenske starosti, ki so se odložile v takratnem Panonskem bazenu in so po kraju Govce imenovane govški peščenjak. Horizont klastičnih kamnin je v bazi iz debelozrnatega apnenčevega peščenjaka z odlomki in kopučami litotamnij, sledi mu plast kremenovo-apnenčevega peska, ki se navzgor večkrat menjuje s plastmi apnenčevo-kremenovega peščenjaka.

Zahodno od Laškega, v bližini nekdanje vasice Govce, je v cestnem useku nahajališče fosilne miocenske morske favne. Plast z okamninami ne presega debeline enega metra, v njej pa so pogosti ostanki lupin in kamenih jeder školjk iz rodov Ostrea, Chlamys, Pitar, Paphia, Lorites in Cardium, polžjih hišic vrste Protoma cathedralis, rakov vitičnjakov vrste Balanus concavus in zob morskih psov podvrste Isurus oxyrhynchus hastalis. Zaradi hitrega preperevanja sedimentne osnove, v kateri so se okamnine ohranile, tudi same hitro razpadajo. Celotne školjčne lupine so le redko ohranjene. Zobje morskih psov, ki dosegajo višino do treh centimetrov, so običajno boljše ohranjeni. Prepoznavni so po koničasti obliki, gladkih robovih in rahli ukrivljenosti na vrhu.

Iz Laškega je na Govce speljana geološka učna pot, ki prikazuje geološko zgradbo laške sinklinale z nahajališči miocenske fosilne favne.

Strokovne reference in viri

  • Buser, S., soavtorji 1979: Osnovna geološka karta SFRJ, list Celje 1:100.000, s tolmačem. Beograd. [COBISS-ID 38816768]
  • Majcen, T. 1999: Narava je bila darežljiva. Zdravilišče Laško. Zdravilišče Laško, 7-16. Laško. [COBISS-ID 24164869]
  • Majcen, T., Jošt, S., Štor, L. 1994: Geološka učna pot na Govce. Zveza kulturnih organizacij Laško. [COBISS-ID 38870272]

Opombe

Nabiranje in odnašanje fosilov ni dovoljeno.

Avtor zapisa

Tomaž Majcen (STIK Laško)

Predlog citata

Majcen, T. 2010: Fosilna favna na Govcah. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem, http://www.dedi.si/dediscina/342-fosilna-favna-na-govcah.

Komentiraj